V preteklosti je cestnina predstavljala denarno nadomestilo, ki ga uporabnik avtoceste plača za koristi, ki jih ima z vožnjo po avtocesti v primerjavi z necestninsko povezavo. Cestnina je veljala kot pravično in namensko nadomestilo za višji standard prometnih uslug. Zadnje čase pa se v svetu vse bolj uveljavlja načelo, da naj uporabnik v prometu plača čim večji delež stroškov, ki jih povzroči s transportom ljudi in blaga. Pri t.i. pojmu "road pricing", cestnina ni več le instrument financiranja, temveč tudi sredstvo za usmerjanje prometa (cesta, železnica, drugo), torej pomemben ukrep prometne politike države.
V Evropi je odločitev o uvedbi cestnine na avtocestah predvsem prometno - politični cilj. Prav zaradi naraščajoče mobilnosti je potrebno zmanjšati negativne učinke prometa. Zaradi naraščajočega povpraševanja po prometni infrastrukturi in zaradi povečanih zahtev (okolje, prometna varnost, ipd.), so vse večje potrebe po finančnih sredstvih, ki jih ni več mogoče izpolniti z obstoječimi viri in instrumenti financiranja. Nobena vrsta transporta ne pokrije v celoti vseh stroškov, ki jih povzroči (pri tem niso mišljeni samo stroški vzdrževanja avtocest, stroški pobiranja cestnine ipd., temveč tudi vsi drugi stroški, ki jih prevzema družba z uvajanjem posameznih novih prometnih površin: okolje, izraba površin). Posodobitev tehnologije pobiranja cestnine je zato tudi širom Evrope pospešila trend za uvedbo cestnine. Danes je v Evropi vsaj 17 držav, v katerih se pobira cestnina:
Belgija,
Danska,
Francija,
Grčija,
Hrvaška,
Italija,
Madžarska,
Nemčija,
Nizozemska,
Norveška,
Portugalska,
Španija,
Švedska,
Velika Britanija,
Srbija in Slovenija. Nekatere države kot so
Avstrija,
Bolgarija,
Češka,
Madžarska,
Litva,
Romunija,
Slovaška in
Švica so uvedle vinjetni sistem cestninjenja.
Trendi uvajanja plačevanja cestnine niso samo na medmestnih cestah z visokim standardom - avtocestah in hitrih cestah, pač pa se je cestnina začela uveljavljati tudi na preobremenjenih urbanih cestnih mrežah (kot je to že primer v Singapurju ali Hong Kongu). Prehod iz ročnega na avtomatsko cestninjenje bo zmanjšal negativne vplive (ustavljanje na cestninskih postajah, zamude vozil, poraba površin za cestninske postaje) in še bolj spodbudil uvajanje cestnine tudi drugod. Sistemi za avtomatsko cestninjenje - ADS bodo to omogočali na način, ki bo zagotavljal popolno anonimnost uporabnikov.
Uvajanje novih tehnologij (DSRC, GPS, idr.) je zato tudi širom Evrope pospešila namere za uvedbo cestnine. Želja je, da uvajanje plačevanja cestnine ne bo potekalo samo na medmestnih cestah z visokim standardom - avtocestah in hitrih cestah, temveč tudi na preobremenjenih urbanih cestnih mrežah, kar naj bi zmanjšalo pritisk osebnega motornega prometa na mestna središča. Sistemi za avtomatsko cestninjenje - ADS (Automatic Debiting Systems) bodo to omogočali na način, ki bo zagotavljal pravično cestninjenje in popolno anonimnost uporabnikov ob minimalno oviranem prometnem toku. Trenutno v Evropski uniji še ne poteka cestninjenje na urbanih cestnih sistemih.
V deželah, kjer je t.i. neposredno cestninjenje na avtocestah prisotno že več let (Italija, Francija, Španija, Grčija, Norveška, Slovenija, idr.), so bili sistemi za avtomatsko cestninjenje uvedeni najprej. Prehod iz ročnega na avtomatsko cestninjenje je predvsem povečal kapaciteto stez na cestninskih postajah, ki so opremljene z elektronsko opremo in zmanjšal negativne vplive, ki so bili povezani s postopkom cestninjenja (ustavljanje na cestninskih postajah, zamude vozil, poraba površin za cestninske postaje).