Varna vožnja

V skladu z usmeritvami Evropske unije in zavezami iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 smo v Sloveniji uspeli doseči dolgoročen cilj zmanjšanja števila mrtvih za 50 odstotkov v primerjavi s podatki iz leta 2001. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da se do leta 2007 število mrtvih v primerjavi z letom 2001, ko je na slovenskih cestah umrlo 278 udeležencev v prometu, ni zmanjšalo oz. se je povečalo na 293. Po tem letu se je začel strm upad števila mrtvih, ki je v letu 2010 dosegel številko 138.

Razloge za to je mogoče poiskati v številnih faktorjih, ki so vplivali na celovito izboljšanje prometne varnosti. V povezavi z avtocestami in hitrimi cestami sta tu pomembna predvsem dva, in sicer pospešena graditev in predaja prometu številnih avtocestnih odsekov, od katerih sta največ prispevala avtocestna kraka v Pomurju in na Dolenjskem. Posredno pa je imela na izboljšanje prometne varnosti velik vpliv tudi uvedba vinjetnega načina cestninjenja vozil do največje dovoljene mase 3,5 tone. Posledica takega načina cestninjenja je bila velika preusmeritev prometa, predvsem osebnih vozil, z regionalnih cest na avtocest in hitre ceste.

Prometna varnost na avtocestah in hitrih cestah

Iz statističnih podatkov o prometnih nesrečah in njihovih posledicah v letu 2010 je razvidno, da se, ob manjšem povečanju omrežja avtocest in hitrih cest (prometu je bil sredi leta predan odsek avtoceste A2 mimo Trebnjega, med hitre ceste pa prekategoriziran del glavne ceste med Koprom in Žusterno), prometna varnost na teh cestah ni bistveno spremenila. Ob večjem številu prometnih nesreč in hudo telesno poškodovanih, se je zmanjšalo število lahko telesno poškodovanih in umrlih. Podatki za leti 2009 in 2010 so razvidni v spodnji tabeli.
 
Posledice prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah
Leto Kategorija ceste Brez poškodb Lahko telesna poškodba Huda telesna poškodba Umrli
2009 AC 2.169 726 59 20
HC* 629 122 7 2
2010 AC 3.480 674 60 18
HC* 481 142 13 1
* Podatki ne vključujejo hitre ceste H1, ki je bila v upravljanju Direkcije RS za ceste.

Vožnja po avtocestah in hitrih cestah je v primerjavi z ostalim cestnim omrežjem glede na statistične podatke še vedno najbolj varna, saj se na avtocestah in hitrih cestah zgodi še vedno najmanj prometnih nesreč, čeprav prevzemajo še največ prometa. Kljub temu v DARS d.d. menimo, da ti podatki nikakor ne predstavljajo opravičila, da si ne bi na različne načine prizadevali stopnjo prometne varnosti še povečati.

Ker menimo, da lahko za izboljšanje prometne varnosti naredijo prav vozniki, smo za vas pripravili nekaj preventivnih vsebin, s katerimi želimo voznike seznaniti z različnimi napotki in nasveti za varno vožnjo, ki lahko v primeru nepredvidenih dogodkov pripomorejo k pravilnemu ravnanju.
 

Policija   

 
Povezane teme: