Malence - Šmarje Sap

- gradnja: 1989-1992
- dolžina: 6,3 km 

Odsek je povezal že zgrajeno Južno obvoznico Ljubljana z odsekom Šmarje Sap - Višnja Gora. Začne se v Malencah, kjer je bil zgrajen del bodočega razcepa proti vzhodnemu delu avtocestnega obroča okrog Ljubljane, se nadaljuje z dvocevnim predorom Debeli hrib, nadaljnja 2 km poteka po pobočjih Golovca, ki je prekinjeno z dolinama Lavrice in Bajerke ko preko visokega nasipa doseže 50 m globok vkop Lisičje. Pri vasi Reber prečka dolino, železniško progo in regionalno cesto z viaduktom »Reber« ter neposredno za njim z dvocevnim predorom Mali vrh doseže naselje Šmarje-Sap in se priključi na že prej zgrajeni odsek avtoceste. Gradnja je potekala od novembra 1989 do predaje v promet 24.11.1992.
 

 
Opomba: Prospekt je informativen in narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.

Obravnavani odsek je bil eden najbolj zahtevnih na dolenjskem kraku avtoceste. Gosta pozidava ni dovoljevala, da bi se uporabilo koridor obstoječe hitre ceste za razširitev v avtocesto, zato je bila izbrana nova trasa.

Na 6,3 km dolgi avtocesti je bilo zgrajeno:
  • dva dvocevna predora (Debeli hrib dolžine 350 m desni oz. 372 m levi in Mali vrh dolžine 414 m desni oz. 399 m levi);
  • viadukt Reber dolžine 607,6 m desni in 583 m levi;
  • 6 podvozov v skupni dolžini 38,7 m;
  • 3 nadvozi v skupni dolžini 116,6 m;
  • propust dolžine 221 m
  • razcep Malence in priključek Šmarje-Sap;
  • 8,4 km deviacij lokalnih in gozdnih cest.
Avtocesta je zasnovana kot štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni prerez znaša 28 m: srednji ločilni pas je širok 4 m, robna pasova ob prehitevalnem pasu 0,5 m, prehitevalna pasova 3,75 m, vozna pasova 3,75 m, odstavna pasova 2,5 m, bankini pa sta široki 1,20 m. Avtocesta je projektirana za računsko hitrost 110 km/h, v predorih omejena na 100 km/h.

VKOP LISIČJE

Prva dela na trasi avtocestnega odseka Malence-Šmarje-Sap so se začela že leta 1984, ko je bilo odločeno, da se za premagovanje okoli 50 m visokega in 600 m širokega hriba na razdalji 600 m namesto predora zgradi vkop. Kvaliteten izkopani dolomitni material je bil namreč uporabljen za gradnjo južne obvozne avtoceste v Ljubljani in tudi druge potrebe na območju Ljubljane, del pa kasneje tudi na trasi odseka Malence-Šmarje-Sap.