-
gradnja: 1995 - 1997
-
dolžina: 20,9 km
Avtocestni odsek Arja vas - Vransko, dolžine 20,9 km, je bil zgrajen med leti 1995 in septembrom 1997, ko je bil predan prometu. Na vzhodu se navezuje na odsek Hoče - Arja vas, na zahodu pa odsek Vransko - Blagovica, in sicer 2,51 km za priključkom Vransko.
Avtocesta poteka najprej po severnem robu nato pa diagonalno prečka Savinjsko dolino. Več kot polovica trase poteka po gričevnatem in gozdnatem terenu. Geološka slika je zelo raznolika, saj je v pretežnem delu sestavljena iz koherentnih zemljin, ki so za gradnjo cestnih nasipov skorajda neuporabne. Področje, kjer poteka trasa avtoceste, je prepredeno tudi s številnimi vodotoki in melioracijskimi jarki.
Odsek Arja vas-Vransko je zgrajen kot štiripasovna avtocesta s po dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki smeri ter z vmesnim ločilnim pasom z betonsko odbojno ograjo. Normalni prečni profil avtoceste znaša 26 m: vozna pasova sta široka po 3,75 m, odstavni pas 2,5 m, robni pas 0,5 m, bankina 1 m in srednji ločilni pas 3 m. Avtocesta Arja vas je projektirana za računsko hitrost 120 km/h, z minimalnim horizontalnim radijem 900 m in maksimalnim vzdolžnim nagibom ceste 3 %.
Na trasi avtoceste je skupno 70 premostitvenih objektov:
- 13 podvozov;
- 16 nadvozov;
- 14 mostov;
- 26 manjših premostitvenih objektov razpona do 5 m.
Poleg izgradnje same trase avtoceste in premostitvenih objektov je bilo potrebno zgraditi še čelno cestninsko postajo Vransko z odprtim cestninskim sistemom, ki omogoča regijska promet po avtocesti brez plačevanja cestnin, prestavljena pa je bila tudi železniška proga Celje-Velenje na mestu križanja z avtocesto.
Skupaj so bili zgrajeni 4 priključki (Arja vas, Šempeter, Šentrupert in Vransko), 79 prestavitev - deviacij kategoriziranih cest, pet prestavitev plinovoda in štiri križanja elektroenergetskih vodov. Na 17 lokacijah so bili urejeni telekomunikacijski vodi, zgrajeno je bilo devet križanj s kanalizacijo, 17 križanj z vodovodom, 29 regulacij vodotokov in zaščita podtalnice v skupni dolžini 7,5 km. Poleg tega je bilo rekonstruiranih 31 hmeljskih žičnic, sedem melioracijskih in trije namakalni sistemi.