A3 Gabrk - Fernetiči

Avtocesta A3 (Ljubljana - ) razcep Gabrk - Fernetiči oz. sežanski krak primorske avtoceste se začne v razcepu Gabrk in konča na meji z Italijo. 11,3 km dolga avtocesta je bila, zgrajena po gradbenih etapah v letih 1994-1997:

• Razcep Gabrk (dolžina vseh krakov je 5,077 km) v katerem se začne avtocesta A3, ko se odcepi od  avtoceste A1 (Šentilj-) Ljubljana - Koper. Razcep je zgrajen tako, da je možna v glavnih smereh pričakovana projektirana računska hitrost 80 km/uro. Krak iz smeri Ljubljane za Sežano ima radij 1000 m, kar omogoča računsko hitrost 120 km/uro. Prerez tega kraka je polovična avtocesta, širina vozišča je 10,55 m z obojestranskima bankinama in dolžine 1,6 km; poteka v nasipu višine do 11 m in padcu nivelete 5 % proti Divaškemu podolju. Druga os razcepa, ki predstavlja podaljšek trase avtoceste in poteka ob razdelilni trafo postaji Divača, posreduje prometni tok iz smeri Sežane proti Ljubljani, od nje se odcepi os z radijem 600 m, ki vodi proti Kopru, v nadaljevanju pa se razdeli na os s smerjo proti Ljubljani (radij 361 m) in na os s smerjo Koper-Sežana (radij 75 m, ki omogoča računsko hitrost 50 km/uro).

• Divača - Dane (gradnja 1994 - 1995, dolžina 8,4 km) - konfiguracija terena, kraškega podolja, ki poteka pod vzpetino Gabrk, kakor tudi nepozidanost terena sta omogočili zelo iztegnjen potek trase avtoceste;  Na začetku poteka trasa v podaljšku preme razcepa Gabrk ob razdelilni trafo postaji Divača, mimo naselja Povir ter Žirje. Avtocesta poteka po sicer prometno skoraj nepristopnem zemljišču med regionalnima cestama Divača - Sežana oziroma Senožeče-Sežana, ki ga prečkata le dve lokalni cesti, ter naselji Žirje in Grahovo Brdo. Teren, po katerem poteka trasa, so sestavljali deloma zaraščeni pašniki, slabo četrtino trase pa so prekrivali gozdni sestoji. Najvišja kota na trasi je 413,75 m, najnižja pa 333 m pri cestninski postaji. Avtocesta je zgrajena v NPP 26 m (vozišča 4 x 3,75 m, robne črte 2 x 0,50 m, odstavna pasova 2 x 2,50 m, srednji ločilni pas 3,20 m, bankini 2 x 0,90 m), v vzponu (zaviralni in pospeševalni pas) pa v NPP 27,7 m (vzpon 4 x 3,75 m, robne črte 0,5 m in 2 x 0,35 m, srednji ločilni pas 3,20 m, zaviralni oz. pospeševalni pas 2 x 3,0 m in bankini 2 x 0,90 m). Na odseku je zgrajeno obojestransko počivališče »Povir« in čelna cestninska postaja Dane.

• Dane - Fernetiči (gradnja 1995 - 1997, dolžina 3,8 km) - odsek predstavlja povezavo med priključkom Sežana vzhod in opuščenim mejnim prehodom Fernetiči na meji z Republiko Italijo. Na tem odseku je bil zgrajen tudi priključek Sežana zahod in navezava na carinski terminal ter štiripasovna kamionska cesta za potrebe blagovnega prometa preko meje dokler je bil aktualen mejni prehod, priključek Fernetiči z navezavo na regionalno cesto in obojestransko počivališče Fernetiči.

Na celotni trasi A3 je bilo zgrajeno:

• 6 nadvozov v skupni dolžini 235 m;
• 12 podvozov v skupni dolžini 83 m;
• tunel »Tabor« dolžine 288,7 m desni in 281,6 m levi;
• nadvoz za železnico dolžine 105 m.

Kot tudi deviacije regionalnih in lokalnih cest, prestavitve komunalnih in drugih vodov ter druge ureditve.

MEDNARODNI MEJNI PREHOD FERNETIČI

Mednarodni mejni prehod Fernetiči je bil zgrajen leta 1981 že z elementi bodoče avtoceste. Tako je bila poleg dela za prehajanje meje za osebna vozila, zgrajena tudi dvopasovna »kamionska cesta« ter plato carinskega terminala dolžine 480 m oziroma 16.000 m2 površine. Leta 1994 je bil rekonstruiran za potrebe schengenske meje, ki je bila takrat na meji z Italijo in tudi dograjena kamionska cesta v štiripasovnico zaradi povečanega tovornega prometa. Z vstopom Slovenije decembra 2007 v schengenski pravni sistem je bila ukinjena mejna kontrola na meji z Italijo in tako sedaj tudi tovorni promet poteka po avtocesti.