Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Nacionalni program izgradnje avtocest
Dinamika gradnje
Financiranje gradnje
Stroški gradnje
Nosilci nalog pri uresničevanju NPIA
Priprava DPN za odseke iz NPIA
Zgrajene AC in HC
A1 Šentilj - Srmin
A2 Karavanke - Obrežje
A3 Gabrk - Fernetiči
A4 Slivnica-Gruškovje
A5 Maribor - Pince
H2 Hitra cesta skozi Maribor
H3 severna obvoznica LJ
H4 Razdrto - Vrtojba
H5 Škofije - Srmin - Koper
H6 Koper - Lucija
H7 Dolga vas - meja z Madžarsko
Ljubljansko vozlišče
Druge ceste v okviru NPIA
Finančna realizacija gradnje
AC in HC v gradnji
Upravljanje in vzdrževanje AC in HC
Obnovitvena dela
Objekti na AC in HC
Avtocestne zanimivosti
Prometne obremenitve
Varstvo okolja
EU sofinancira
 

Druge ceste zgrajene v okviru NPIA

V NPIA je v okviru t.i. "podravskega cestnega kraka" načrtovana tudi gradnja oz. rekonstrukcija dvopasovne glavne ceste G1-2 Slovenska Bistrica - Ptuj - Ormož, v dolžini 37,2 km. Glede na umeščanje novogradnje v prostor bo celotna dolžina te dvopasovnice znašala 38 km. Že zgrajeni so naslednji odseki:

Ime odseka Dolžina v km** Začetek gradnje Predaja prometu Več informacij
Slovenska Bistrica - Hajdina (priključek Slovenska Bistrica - sever) 0,8 1996 1997  
Slovenska Bistrica - Hajdina (vključno z obvoznico Pragersko)  9,6 1998 (2003) 1999 (2004) več ...
Hajdina - Ptuj 2,3 2005 18.5.2007  
Obvoznica Ormož 3,8 1997  1998   
Skupaj: 16,5      
      ** Upoštevana je dolžina gradbenega odseka

DARS  je 18.5.2007 slovesno predal prometu cestno povezavo med Hajdino in Ptujem. Novozgrajena cesta v dolžini 3.718 metrov, katere del je tudi 433 metrov dolg most čez Dravo, je ne le za Ptuj, temveč tudi za širše njegovo območje velika pridobitev, saj pomeni obvoznico prometno izjemno obremenjenega mestnega središča in hkrati navezavo na bodočo avtocesto A4 Slivnica – Gruškovje.

V okviru izgradnje odseka Hajdina – Ptuj je bilo rekonstruirane in dograjene tudi približno 200 metrov Puhove ceste, rekonstruiran pa je bil del Ormoške ceste v dolžini 430 metrov, zgrajena tri sodobna krožna križišča (Perutnina, Drava in Ormoška cesta), nadvoz, manjša mostova, prepusta in deviaciji cest (Belšakove ulice in Zagrebške ceste). Urejena je bila tudi celotna komunalna (regulacije vodotokov, meteorna kanalizacija, odvodnjavanje cest, zadrževalni bazeni idr.), energetska (javna razsvetljava, elektrovodi, strojne instalacije in oprema) in telekomunikacijska infrastruktura. Za zaščito bivalnega okolja pred hrupom je ob novozgrajeni cesti med krožnima križiščema Drava in Ormoška zgrajena aktivna protihrupna zaščita, na nekaterih stanovanjskih objektih ob cesti pa tudi pasivna protihrupna zaščita.

Nova cestna pridobitev ima na južnem delu do krožnega križišča Perutnina promet omejen le na motorna vozila, zato je zgrajena v prečnem profilu širine 9,5 metra oz. 10,7 metra in jo sestavljajo smerni vozišči, robna pasova in bankini. V nadaljevanju so cesti dodani tudi obojestranska hodnika za pešce in kolesarski stezi. V tem delu je cesta zgrajena v prečnem profilu širine 16,6 metra.
 
  Puhov most

G1-1 Zahodna obvoznica Maribora


Glavna cesta G1-1 Dravograd – Maribor je v zadnjem delu skozi mesto Maribor potekala po starih mestnih ulicah, ki niso ustrezale prometnim potrebam. Zato se je zgradila t.i. Zahodna obvoznica Maribor, ki se je gradila v več etapah:
  • I. etapa Fontana - Turnerjeva cesta – Koroški most z rondojem »Koroška vrata v dolžini 800 m predana prometu 1999 ( Koroški most predan prometu 1996);
  • II. etapa Koroški most - Erjavčeva cesta (predano prometu 1998 in 1999 v dolžini 1.150 m);
  • III. etapa Erjavčeva cesta - cesta Proletarskih brigad s priključkoma Studenci in Limbuš (predano prometu 2003 in 2004 v dolžini 780 m);
  • IV. etapa Cesta Proletarskih brigad – Streliška cesta (predana v promet 30.5.2009 v dolžini 980 m).
Cesta je štiripasovnica z obojestranskimi pločniki in kolesarskimi stezami, ima urejeno javno razsvetljavo, vgrajeno potrebno komunalno infrastrukturo, protihrupno zaščito, urejena križišča – večinoma krožna križišča in druge ureditve.

Poleg »Koroškega mostu« čez Dravo, ki je največji objekt na tem delu ceste (235 m) je še nadvoz za Obrežno cesto.

Za naslednjo etapo od Streliške ceste do Tržaške ceste se trenutno izdeluje državni prostorski načrt. Dokončno pa bo cesta dobila svojo funkcijo, ko bo navezana na avtocesto A1, za kar pa trenutno obstoja le prostorski plan mesta Maribor.

G1-11 Koper (Slavček – Tomos)


Odsek dolžine 1.000 m je predstavljal večjo rekonstrukcijo obstoječe glavne ceste na relaciji Koper-Dragonja skozi industrijski predel Kopra. Izvedena je bila preureditev v štiripasovnico z novimi križišči, pločniki in kolesarskimi stezami. Urejena je bila tudi vsa potrebna komunalna infrastruktura in javna razsvetljava.

Gradnja se je pričela 2004, V promet je bila predana 29.11.2005. Na odseku je bil zgrajen nadomestni most čez potok Badaševica, kot tudi dva nova mostova na kolesarskih stezah.

G1-11 Šmarje - Dragonja


Odsek predstavlja rekonstrukcijo obstoječe glavne ceste G1-11 Koper-Dragonja in se je izvedla na več pododsekih skupne dolžine 2.600 m. Cesta je obremenjena z velikim turističnim prometom v poletni sezoni in koncih tedna in poteka po hribovitem terenu z večjim vzponom oziroma spustom preko Šmarij, ki so predstavljali zastoje v prometu. Zgrajeni so bili tretji pasovi in s tem bistveno povečana kapaciteta ceste.
Posamezni pododseki so bili predani prometu v letih 1999, 2000 in 2003.

G2-105 Obvoznica Novo mesto


Odsek predstavlja novogradnjo glavne ceste G2-105 Novo mesto-Metlika in sicer kot obvoznico, ki je nadomestila staro cesto, ki je potekala po strogem mestnem jedru in ni več ustrezala prometu. Cesta je bila zgrajena v dveh etapah v skupni dolžini 3.000 m.

I. etapa predstavlja preložitev regionalne ceste R3-651 v dolžini 800 m v Bučni vasi (predana prometu 10.11.1999; na trasi je zgrajen tudi večji viadukt dolžine 230 m).

II. etapa, ki je bila predana prometu 24.11.2001 pa predstavlja obvoznico od rondoja v Bučni vasi do mostu čez Krko, kjer se priključi na obstoječo glavno cesto. Del tega odseka od rondoja v Bučni vasi do novega rondoja v Ločni je bil, z izgradnjo v letu 2006 novega avtocestnega priključka Novo mesto vzhod in dela nove G1-105 od tega priključka do rondoja v Ločni, leta 2007 prekategoriziran in priključen regionalni cesti R3-651.

R1-230 Mele – Šratovci - Radenci


Odsek predstavlja rekonstrukcijo sedaj regionalne ceste R1-230 na odseku Gornja Radgona-Radenci, ki je bila do izgradnje avtoceste A5 (predana v promet 2008) glavna cesta v smeri Maribor - Dolga vas.

Odsek Mele-Šratovci-Radenci je bil, zaradi velikega tovornega prometa, ob gosto obzidani cesti, zelo nevaren, zato je bila rekonstrukcija v dolžini 2.800 m izvedena že 31.7.1999.

G1-5 Mariborska cesta v Celju


Odsek predstavlja rekonstrukcijo glavne ceste G1-5 Celje-Laško, skozi mesto Celje in predstavlja glavno mestno vpadnico iz avtoceste A1 oziroma priključka Celje-center. Rekonstrukcija se je izvajala v štirih etapah v skupni dolžini 3.000 m. V promet so bile posamezne etape predane:
  • I. etapa v dolžini 736 m dne 18.7.1999;
  • II. etapa v dolžini 1225 m dne 5.9.2000;
  • III. etapa v dolžini 568 m dne 4.9.2004: na tej etapi je bil zgrajen tudi nadvoz za železnico s črpališče, urejena štiri križišča, pločnika, kolesarski stezi, komunalna infrastruktura, javna razsvetljava in drugo;
  • IV. etapa v dolžini 446 m dne 27.6.2006.

LC Ljubljana (Brdo – Lesnina)


Odsek predstavlja novogradnjo mestne ceste od avtocestnega priključka Ljubljana (Brdo) do trgovskega centra Lesnina in eden od odsekov mestnih cest, ki jih mora DARS sofinancirati po sporazumu z MO Ljubljana.
Odsek dolžine 1.000 m se je gradil v letih 1003 do 8.12.2004. Na trasi je zgrajen tudi večji objekt – podvoz za Cesto na Brdo in novo semaforizirano križišče s priključkom iz avtoceste.
LC Ljubljana (Brdo – Lesnina)

Odsek predstavlja novogradnjo mestne ceste od avtocestnega priključka Ljubljana (Brdo) do trgovskega centra Lesnina in eden od odsekov mestnih cest, ki jih mora DARS sofinancirati po sporazumu z MO Ljubljana.
Odsek dolžine 1.000 m se je gradil v letih 1003 do 8.12.2004. Na trasi je zgrajen tudi večji objekt – podvoz za Cesto na Brdo in novo semaforizirano križišče s priključkom iz avtoceste.

Obvoznica Mengeš


Obvoznica Mengeš predstavlja enega pomembnejših odsekov na trasi predvidene cestne povezave Želodnik – Mengeš – Vodice. Gre za glavno cesto, ki je bila uvrščena v Nacionalni program izgradnje avtocest v RS, sicer pa ima pomembno povezovalno funkcijo med štajerskim in gorenjskim krakom avtoceste, hkrati pa na lokalni ravni funkcijo obvoznic Domžal, Mengša, Most pri Komendi in Vodic.

Območje celotne trase so obravnavali trije lokacijski načrti, ki so bili sprejeti v letih 2004, 2006 in 2007, in sicer za odseke: Želodnik – Mengeš z obvoznico Mengeš, Mengeš – Žeje in Žeje – Vodice. Skupna dolžina celotne trase znaša 17,4 km.

Obvoznica Mengeš, ki je del prvega odseka, poteka na območju od meje z občino Moste pri Komendi do navezave na obstoječo cesto proti Trzinu v skupni dolžini 4,8 km. Naročnik graditve tega dela glavne ceste je bil DARS d.d., ki je obvoznico predal prometu konec oktobra 2011, začetek del pa se ga v julij 2010.

Navezava na Mirnsko dolino


Tako imenovana cestna navezava na Mirnsko dolino sodi pod okrilje dolenjskega avtocestnega odseka Pluska-Ponikve. Omenjeno dvopasovno cesto v skupni olžini 1,6 kilometra upravljata oz. vzdržujeta, potem ko jo je DARS d.d. oktobra 2012 predal prometu, Direkcija RS za ceste in Občina Trebnje.

V okviru celotnega projekta cestne navezave na Mirnsko dolino so bili med drugim izvedeni:
  • viadukt dolžine 177 m, s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce - izvennivojsko križanje železniške proge Trebnje–Sevnica in Ljubljana–Novo mesto ter Temenice;
  • nadvoz dolžine 94,15 m z obojestranskim pločnikom – izvennivojsko križanje železniške proge Trebnje–Sevnica;
  • podporni zid dolžine 63 m ob deviaciji 1-9 in armirana zemljina v dolžini 26 m;
  • deviacije regionalnih in lokalnih cest v skupni dolžini 1,7 km;
  • hodniki za pešce v dolžini približno 1,6 km (ob deviaciji 1-8 enostranski, ob deviaciji 1-9, 1-10, 1-11 dvostranski);
  • dve avtobusni postajališči;
  • ureditev dveh krožišč in
  • javna razsvetljava.

INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri