Nacionalni program izgradnje avtocest
Dinamika gradnje Stroški gradnje Nosilci nalog pri uresničevanju NPIA Priprava DPN za odseke iz NPIA Zgrajene AC in HC |
A1 Šentilj - Srmin A2 Karavanke - Obrežje A3 Gabrk - Fernetiči A4 Slivnica-Gruškovje A5 Maribor - Pince H2 Hitra cesta skozi Maribor H3 severna obvoznica LJ H4 Razdrto - Vrtojba H5 Škofije - Srmin - Koper H6 Koper - Lucija H7 Dolga vas - meja z Madžarsko Ljubljansko vozlišče Druge ceste v okviru NPIA Finančna realizacija gradnje |
AC in HC v gradnji
Upravljanje in vzdrževanje AC in HC
Obnovitvena dela
Objekti na AC in HC
Avtocestne zanimivosti
Prometne obremenitve
Varstvo okolja
EU sofinancira
Dolgi most (Ljubljana) - Vrhnika
| Osnovni podatki |
Dolžina: 12,4 km
Gradnja: 1976 - 1979
|
Gradnja avtoceste od Dolgega Mosta v Ljubljani do Vrhnike je potekala v obdobju 1976 - 1979 in se je navezala na že zgrajeni odsek od Vrhnike do Postojne.
Od začasnega priključka pri Dolgem mostu v Ljubljani dalje je potekala avtocesta proti Vrhniki po ljubljanskem barju (5,65 km tipična barjanska tla – drenaže do 15 m globoko) in njegovem obrobju. Gradnja na močvirnatem terenu je pred načrtovalce in graditelje postavila zahtevno nalogo, ki so jo rešili z gradnjo t.i. »plavajoče ceste« na nasipu in z vertikalnimi drenažami.
Zgrajeni so bili naslednji objekti:
- 7 kom nadvozov v skupni dolžini 915,6 m temeljenih na betonskih kolih do fi 150 v globini od 7,5 do 41,3 m;
- 3 kom mostovi razpona 7 – 10 m;
- 29 kom ploščatih propustov razpona 3 – 5 m.
Potek izgradnje
Ker gre za specifično gradnjo, navajamo kratek opis postopka, ki je bil uporabljen.
Za reševanje tehnologije izgradnje preko Barja so bile izdelane obsežne priprave in angažirane številne raziskovalne in strokovne inštitucije v Sloveniji. Predhodno je bil zgrajen tudi poizkusni nasip ter na osnovi zbranih rezultatov izbrana varianta z vertikalnimi drenažami.
Gradnja nasipa se je pričela z vgradnjo peščenega filtra, skozi katerega so bile vgrajene vertikalne drenaže različnih dolžin v odvisnosti od globine barjanskih tal, ki jih sestavljajo močno stisljive zemljine. Nasip je bil izdelan iz elektrofiltrskega pepela. Na tak nasip je bil vgrajen kamniti material za predobremenitev, katere namen je pospešitev konsolidacije temeljnih tal. Posedki so znašali od 28 do 196 cm. Po določenem času je bila predobremenitev odstranjena in vgrajen zgornji ustroj.