Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).
Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.
S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.
Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.
Štajerski avtocestni krak je sestavni del avtoceste A1 in je dolg 135,8 km. Avtocestno povezavo od mednarodnega mejnega prehoda Šentilj do razcepa Zadobrova pri Ljubljani sestavljajo že zgrajeni odseki avtocest: Šentilj - Pesnica, Pesnica - Maribor center ( Ptujska cesta) - Slivnica, Slivnica - Fram, Hoče - Arja vas, Arja vas - Vransko, Vransko - Blagovica ter Blagovica - Ljubljana Šentjakob - Zadobrova.
V območju Maribora se na štajerski avtocestni krak navezujejo odseki hitre ceste skozi Maribor kot del sistema obvoznih cest mesta Maribor. Razcep v Pesnici (Maribor sever) je na avtocestni sistem navezal pomurski avtocestni krak (avtocesta A5), z dograditvijo t.i. podravskega kraka (Slivnica-Draženci-Gruškovje) pa je na avtocestni sistem v razcepu Slivnica navezano tudi območje Ptuja z okolico ter smer proti Hrvaški.
| Odseki štajerskega avtocestnega kraka A1 |
Dolžina v km |
Začetek
gradnje |
Predaja
prometu |
Več informacij |
| AC v območju MMP Šentilj |
1,2 |
1989 |
1991 |
več ... |
| Šentilj - Pesnica |
9,5 |
1994 |
1996 |
več ... |
| Pesnica - Slivnica: Pesnica (Maribor) - Zrkovska c. (Maribor) |
6,3 |
2002 |
2009 |
|
| Pesnica - Slivnica: Zrkovska c. (Maribor center) - Ptujska c. (Maribor) |
4,2 |
2006 |
2009 |
|
| Pesnica - Slivnica: Ptujska c. (Maribor) - Slivnica |
4,1 |
1998 |
2000 |
|
| Slivnica - Fram |
2,6 |
1997 |
1998 |
več ... |
| Hoče - Arja vas |
47,0 |
1972 (1994) |
1977 (1996) |
več ... |
| Arja vas - Vransko |
20,9 |
1994 |
1997 |
več ... |
| Vransko - Blagovica: Vransko - Trojane |
8,6 |
1996 |
2002 |
več ... |
| Vransko - Blagovica: Trojane - Blagovica |
8,2 |
2000 |
2005 |
|
| Blagovica - Šentjakob: Blagovica - Kompolje |
6,0 |
2001 |
2003 |
več ... |
| Blagovica - Šentjakob: Kompolje - Krtina |
6,1 |
2000 |
2002 |
|
| Blagovica - Šentjakob: Krtina - Ljubljana Šentjakob |
8,1 |
1998 |
2001 |
|
| Šentjakob - Zadobrova |
2,86 |
|
1999 |
|
| Skupaj: |
135,8 |
V okviru gradnje avtocestnega odseka Pesnica - Slivnica je bila zgrajena tudi nova mestna vpadnica kot priključna cesta priključkek Zrkovci.
Štiripasovna hitra cesta skozi Maribor, dolžine 14,6 km, je bila grajena etapno, najprej tri etape skupne dolžine 7,3 km, med leti 1976 in 1989, v okviru uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest pa v letih 1997-1998 odsek od blagovno distribucijskega centra do Slivnice, dolžine 4,7 km in zadnji, 2,6 km dolg odsek hitre ceste (t.i. 2. b etapa med Ptujsko in Tržaško) v letih 2000-2001, v okviru izgradnje avtocestnega odseka Pesnica - Slivnica.
Tudi zahodna obvoznica Maribora, prav tako štiripasovna cesta, je bila kot navezovalna cesta grajena po etapah in v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest. Do konca leta 2004 je bilo zgrajenih skupaj 2,7 km te štiripasovne mestne obvozne ceste: v letu 1999 na levem bregu (Fontana - Turnerjeva), v letu 2001 most - Erjavčeva in v letu 2004 Erjavčeva - Proletarskih brigad.
Primorski avtocestni krak je del avtoceste A1 (Šentilj - Koper) in poteka od Ljubljane (Zadobrova - razcep Kozarje) do Srmina v dolžini dobrih 109,4 km. Na tem avtocestnem kraku je bil zgrajen prvi slovenski (takrat tudi jugoslovanski) avtocestni odsek (Vrhnika-Postojna, 1970-1972) in prav ta krak je bil prvi tudi v celoti dograjen v letu 2004.
| Avtocesta A1 Ljubljana - Koper |
Dolžina v km |
Začetek
gradnje |
Predaja
prometu |
Več informacij |
| Ljubljana - (Zadobrova - Kozarje) |
14,5 |
1981 |
1999 |
|
| Dolgi Most (Ljubljana) - Vrhnika |
12,4 |
1976 |
1979 |
več ... |
| Vrhnika - Postojna |
30,1 |
1970 |
1972 |
več ... |
| Postojna - Razdrto |
11,1 |
1972 |
1974 |
več ... |
| Razdrto - Čebulovica* |
8,8 |
1989 |
1995* |
več ... |
| Čebulovica - Divača |
5,1 |
1994 |
1995 |
več ... |
| Divača - Kozina |
6,7 |
1997 |
1998 |
več ... |
| Kozina – Klanec |
4,8 |
1999 |
2000 |
več ... |
| Klanec - Srmin (Ankaran) |
14,9 |
2001 |
2004 |
več ... |
| Skupaj: |
100,3 |
* Trasa avtocestnega odsek Razdrto-Čebulovica z izjemo viaduktov bandera in Goli vrh je bila zgrajena do leta 1990. Viadukta Bandera in Goli vrh sta bila zgrajena kot prva objekta v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v letih 1994-1995.
Na Primorski avtocestni krak se navezuje hitra cesta skozi Vipavsko dolino H4 Razdrto-Vrtojba (v razcepu Nanos), avtocesta A3 (Ljubljana-) razcep Gabrk-Fernetiči (v razcepu Gabrk) in Obalna hitra cesta od Škofij do Kopra, ki se bo nadaljevala proti Dragonji razcepa Srmin ter hitra cesta H6 od Kopra do Lucije.