Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Nacionalni program izgradnje avtocest
Dinamika gradnje
Financiranje gradnje
Stroški gradnje
Nosilci nalog pri uresničevanju NPIA
Priprava DPN za odseke iz NPIA
Zgrajene AC in HC
A1 Šentilj - Srmin
A2 Karavanke - Obrežje
A3 Gabrk - Fernetiči
A4 Slivnica-Gruškovje
A5 Maribor - Pince
H2 Hitra cesta skozi Maribor
H3 severna obvoznica LJ
H4 Razdrto - Vrtojba
H5 Škofije - Srmin - Koper
H6 Koper - Lucija
H7 Dolga vas - meja z Madžarsko
Ljubljansko vozlišče
Druge ceste v okviru NPIA
Finančna realizacija gradnje
AC in HC v gradnji
Upravljanje in vzdrževanje AC in HC
Obnovitvena dela
Objekti na AC in HC
Avtocestne zanimivosti
Prometne obremenitve
Varstvo okolja
EU sofinancira
 

A3 Gabrk - Fernetiči

Avtocesta A3 (Ljubljana - ) razcep Gabrk - Fernetiči oz. sežanski krak primorske avtoceste se začne v razcepu Gabrk in konča na meji z Italijo. 11,3 km dolga avtocesta je bila, zgrajena po gradbenih etapah v letih 1994-1997:

  • Razcep Gabrk (dolžina vseh krakov je 5,077 km) v katerem se začne avtocesta A3, ko se odcepi od  avtoceste A1 (Šentilj-) Ljubljana - Koper. Razcep je zgrajen tako, da je možna v glavnih smereh pričakovana projektirana računska hitrost 80 km/uro. Krak iz smeri Ljubljane za Sežano ima radij 1000 m, kar omogoča računsko hitrost 120 km/uro. Prerez tega kraka je polovična avtocesta, širina vozišča je 10,55 m z obojestranskima bankinama in dolžine 1,6 km; poteka v nasipu višine do 11 m in padcu nivelete 5 % proti Divaškemu podolju. Druga os razcepa, ki predstavlja podaljšek trase avtoceste in poteka ob razdelilni trafo postaji Divača, posreduje prometni tok iz smeri Sežane proti Ljubljani, od nje se odcepi os z radijem 600 m, ki vodi proti Kopru, v nadaljevanju pa se razdeli na os s smerjo proti Ljubljani (radij 361 m) in na os s smerjo Koper-Sežana (radij 75 m, ki omogoča računsko hitrost 50 km/uro).
     
  • Divača - Dane (gradnja 1994 - 1995, dolžina 8,4 km) - konfiguracija terena, kraškega podolja, ki poteka pod vzpetino Gabrk, kakor tudi nepozidanost terena sta omogočili zelo iztegnjen potek trase avtoceste;  Na začetku poteka trasa v podaljšku preme razcepa Gabrk ob razdelilni trafo postaji Divača, mimo naselja Povir ter Žirje. Avtocesta poteka po sicer prometno skoraj nepristopnem zemljišču med regionalnima cestama Divača - Sežana oziroma Senožeče-Sežana, ki ga prečkata le dve lokalni cesti, ter naselji Žirje in Grahovo Brdo. Teren, po katerem poteka trasa, so sestavljali deloma zaraščeni pašniki, slabo četrtino trase pa so prekrivali gozdni sestoji. Najvišja kota na trasi je 413,75 m, najnižja pa 333 m pri cestninski postaji. Avtocesta je zgrajena v NPP 26 m (vozišča 4 x 3,75 m, robne črte 2 x 0,50 m, odstavna pasova 2 x 2,50 m, srednji ločilni pas 3,20 m, bankini 2 x 0,90 m), v vzponu (zaviralni in pospeševalni pas) pa v NPP 27,7 m (vzpon 4 x 3,75 m, robne črte 0,5 m in 2 x 0,35 m, srednji ločilni pas 3,20 m, zaviralni oz. pospeševalni pas 2 x 3,0 m in bankini 2 x 0,90 m). Na odseku je zgrajeno obojestransko počivališče »Povir« in čelna cestninska postaja Dane.
     
  • Dane - Fernetiči (gradnja 1995 - 1997, dolžina 3,8 km) - odsek predstavlja povezavo med priključkom Sežana vzhod in opuščenim mejnim prehodom Fernetiči na meji z Republiko Italijo. Na tem odseku je bil zgrajen tudi priključek Sežana zahod in navezava na carinski terminal ter štiripasovna kamionska cesta za potrebe blagovnega prometa preko meje dokler je bil aktualen mejni prehod, priključek Fernetiči z navezavo na regionalno cesto in obojestransko počivališče Fernetiči.

Na celotni trasi A3 je bilo zgrajeno:
  • 6 nadvozov v skupni dolžini 235 m;
  • 12 podvozov v skupni dolžini 83 m;
  • tunel »Tabor« dolžine 288,7 m desni in 281,6 m levi;
  • nadvoz za železnico dolžine 105 m.
Kot tudi deviacije regionalnih in lokalnih cest, prestavitve komunalnih in drugih vodov ter druge ureditve.


Mednarodni mejni prehod Fernetiči
 

Mednarodni mejni prehod Fernetiči je bil zgrajen leta 1981 že z elementi bodoče avtoceste. Tako je bila poleg dela za prehajanje meje za osebna vozila, zgrajena tudi dvopasovna »kamionska cesta« ter plato carinskega terminala dolžine 480 m oziroma 16.000 m2 površine. Leta 1994 je bil rekonstruiran za potrebe schengenske meje, ki je bila takrat na meji z Italijo in tudi dograjena kamionska cesta v štiripasovnico zaradi povečanega tovornega prometa. Z vstopom Slovenije decembra 2007 v schengenski pravni sistem je bila ukinjena mejna kontrola na meji z Italijo in tako sedaj tudi tovorni promet poteka po avtocesti.  
Kliknite na sliko za povečavo
  MEDNARODNI MEJNI PREHOD FERNETIČI

INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Odgovor bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri