Peračica - Podtabor

- v gradnji: 2005 - 2011
- dolžina: 2,4 km
 
Uredba o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Peračica - Podtabor je bila na Vladi Republike Slovenije sprejeta 27.3.2003. 

Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.

Avtocestni odsek Peračica–Podtabor, dolžine 2,44 kilometra, je bil v gradnji od  poletja 2005. Levo smerno vozišče je bilo dokončano in predano prometu konec novembra 2007. Ker smo kot investitor ugotovili, da stanje objektov in predora (dograjenih v letih 1965 oz. 1966) ne nudi ustrezne prometne varnosti, ki je sicer običajna za ceste, ki jih upravljamo, je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k celoviti rekonstrukciji desne polovice avtoceste (smer Jesenica–Ljubljana).
 
Teren, po katerem poteka trasa avtocestnega odseka Peračica–Podtabor, je zelo razgiban. Avtocesta na začetnem delu prečka globoko globel potoka Peračica, se usmeri v predor skozi greben Ljubno, prečka globel pri Ljubnem in se v nadaljevanju usmeri po ravninskem območju Ljubenskega polja ter na njegovem vzhodnem robu prečka globoko globel potoka Lešnica. Na zaključku se nato avtocesta naveže na avtocestni odsek Podtabor–Naklo, ki je bil dokončan in predan prometu v začetku septembra 2003.

Čeprav gre za razmeroma kratek odsek, le 2,4 kilometra, so bila dela z inženirskega vidika zahtevna. Na odseku so trije viadukti (Peračica v dolžini 378 metrov, najvišji steber je visok 56 metrov; Ljubno v dolžini 118,4 metra, najvišji steber je visok 20,5 metra ter Lešnica v dolžini 186,3 metra, z najvišjim stebrom 39,8 metra), predor Ljubno dolžine 260 metrov in podvoz za lokalno pot. Poleg zgraditve omenjenih objektov in trase je bilo potrebno izvesti še vse potrebne prestavitve komunalnih vodov (telekomunikacijski kabli, sistem za klic v sili, sisteme za nadzor in vodenje predora z razsvetljavo) ter urediti deviacije/prestavitve poljskih poti za dostope na zemljišča.  

Dva od treh viaduktov sta bila v celoti porušena in nadomeščena z novima. Pri viaduktu Lešnica pa je bila ohranjena podporna konstrukcija (temelji in stebri), vendar obnovljena (temelji poglobljeni in stebri dobetonirani). Viadukt Peračica je armiranobetonska prednapeta konstrukcija, grajen po sistemu prostokonzolne gradnje (enako kot npr. črnokalski viadukt). Ravno tako je armiranobetonska prednapeta konstrukcija viadukt Ljubno, vendar grajen po metodi z narivanjem. Zgornja konstrukcija viadukta Lešnica je sovprežna konstrukcija (jekleni škatlasti spodnji del in armiranobetonska voziščna plošča), grajena tudi po metodi z narivanjem. Pri starem predoru Ljubno je bila odstranjena betonska notranja obloga, izveden dodaten izkop zaradi večje širine vozišča (predor razširjen za odstavni pas) in izvedeni nova primarna podgradnja ter nova notranja armiranobetonska obloga predora. V okviru elektro in strojne opreme predora so bili med drugim izvedeni razsvetljava, klic v sili in video nadzor.