Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Počivališča in kamere
Varna vožnja
Nasveti za varno vožnjo
Nepravilna vožnja
Nadzor hitrosti
Varnostna razdalja
Prometni koledar
 

Varna vožnja

V skladu z usmeritvami Evropske unije in zavezami iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 smo v Sloveniji uspeli doseči dolgoročen cilj zmanjšanja števila mrtvih za 50 odstotkov v primerjavi s podatki iz leta 2001. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da se do leta 2007 število mrtvih v primerjavi z letom 2001, ko je na vseh slovenskih cestah (avtocestah, glavnih cestah, drugih državnih cestah) umrlo 278 udeležencev v prometu, ni zmanjšalo oz. se je povečalo na 293. Po tem letu se je začel strm upad števila mrtvih.


“”   V prometnih nesrečah na slovenskih cestah je v letu 2015 umrlo 120 oseb, od tega 15 na avtocestah in hitrih cestah.

 
Razloge za to je mogoče poiskati v številnih faktorjih, ki so vplivali na celovito izboljšanje prometne varnosti. V povezavi z avtocestami in hitrimi cestami sta tu pomembna predvsem dva, in sicer pospešena zgraditev in predaja prometu številnih avtocestnih odsekov, od katerih sta največ prispevala v celoti dograjena avtocestna kraka v Pomurju in na Dolenjskem. Posredno pa je imela na izboljšanje prometne varnosti velik vpliv tudi uvedba vinjetnega načina cestninjenja vozil do največje dovoljene mase 3,5 tone. Posledica vinjetnega načina cestninjenja, ki velja od sredine leta 2008, je bila velika preusmeritev prometa, predvsem osebnih vozil, z regionalnih cest na avtoceste in hitre ceste.


Varnost na vseh slovenskih cestah v letu 2015
 


Statistični podatki o varnosti v cestnem prometu za leto 2015, ki jih je marca 2016 objavila Evropska komisija, kažejo sicer na stagnacijo na področju varnosti cestnega prometa na ravni EU. V letu 2015 je na cestah v EU življenja izgubilo 26.000 ljudi, kar je 5.500 manj kot leta 2010, vendar na enaki ravni kot leta.

Slovenija se je v letu 2015 uvrstila v sredino 28 držav članic EU in zasedla 15. mesto. V letu 2015 je na slovenskih cestah življenja v prometnih nesrečah izgubilo 120 oseb, oziroma, gledano z evropskega vidika, 58 oseb na milijon prebivalcev. Evropsko povprečje je bilo 51,5. V letu 2015 smo bili priča poslabšanju stanja predvsem v mesecu juliju, ko je umrlo 26 oseb (od tega je pet oseb umrlo v dveh prometnih nesrečah na avtocestah), najpogostejši vzrok prometnih nesreč pa je bila neprilagojena oziroma prevelika hitrost, s katero je največkrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola. Število prometnih nesreč na slovenskih cestah se je sicer v letu 2015 glede na leto 2014 zmanjšalo za dva odstotka, a se je hkrati število nesreč s telesnimi poškodbami dvignilo za pet odstotkov, število hudih poškodb za 13, lahkih za pet, smrti pa za 11 odstotkov.


“”   Avtoceste so še vedno daleč najbolj varne, po nekaterih izračunih med 7- do 9-krat od drugih cest nižje kategorije. 

 
Trend števila mrtvih v cestnem prometu je po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa od leta 2008 v Sloveniji v stalnem upadu, z manjšo izjemo v letih 2011 in 2015, ko je število prometnih nesreč in njihovih posledic naraslo. Slovenija je sicer v letu 2015 zabeležila za 11 odstotkov več smrtnih žrtev v prometnih nesreč kot v letu 2014, vendar manj kot v letih pred 2014. Primerjalno gledano, se trend prometne varnosti od leta 2010 izboljšuje, a žal manj, kot bi si sami želeli. Vsaka smrt ali telesna poškodba na slovenskih cestah je preveč. Še posebej ranljivi udeleženci v prometu so motoristi, pešci in kolesarji.


Prometna varnost na avtocestah in hitrih cestah


 
V družbi DARS d.d. izvajamo aktivnosti za večjo prometno varnost na avtocestah in hitrih cestah v sodelovanju z  Javno agencijo RS za varnost prometa, Policijo, Upravo RS za zaščito in reševanje, mediji...), in sicer skladno z letnimi plani prometne varnosti. 

V spodnji tabeli so razvidni podatki o prometnih nesrečah za obdobje 2013-2015.
 
Posledice prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah
Leto Kategorija ceste Brez poškodb Lahko telesna poškodba Huda telesna poškodba Umrli
2015 AC 2.677 551 55 13
HC 275 82 5 2
2014 AC 1.817 548 51 16
HC 235 61 6 0
2013 AC  2.038  564  44  16
HC  233 80  0  0

Prav tako posebej obravnavamo prometno varnost zaposlenih na terenu, kjer beležimo veliko število naletov na vzdrževalce avtocest in posledično poškodbe. Prometno varnost bomo še izboljševali s pomočjo tehnologije, kot so elektronski portali spremenljive vsebine, dodatne kamere, števci prometa, vremenske postaje... Poleg preventivnih akcij in tehnologije bomo varnost še izboljševali z nenehnim usposabljanjem vseh zaposlenih in v sodelovanju s partnerji (AMZS, policija, gasilci).


“”   Na nekaj več kot 600 km slovenskih avtocest, ki zasedajo 9 odstotkov dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, je realizirano 49 odstotkov prometa, na preostalih nekaj več kot 5.900 km državnih cest, ki zasedajo  91 odstotkov omrežja, pa 51 odstotkov prometa.


Nenehno skrbimo za prometno varnost naših uporabnikov in varnost zaposlenih, ki izvajajo terenska dela neposredno na avtocesti. S pomočjo investicij v sisteme za nadzor in vodenje prometa, preventivnih projektov za osveščanje uporabnikov o varni vožnji, sodelovanja z vsemi intervencijskimi skupinami ter rednega usposabljanja delavcev na terenu in v nadzornih centrih dosegamo razmeroma visok standard na področju prometne varnosti. Dosledno in hitro obveščamo javnosti o stanju prometa na vseh državnih cestah prek Prometnoinformacijskega centra (PIC) in redno izvajamo ukrepe vodenja prometa na državni in mednarodni ravni.


“”   V večini nesreč je vzrok v nepravilnostih na strani voznika, zato posebno skrb posvečamo ozaveščanju o pravilni vožnji po avtocesti. Posebno pozornost namenjamo starejšim in mlajšim.

 
V družbi DARS d.d. investiramo velika finančna sredstva v izboljšave infrastrukture, cestno opremo in naprave in s tem tudi v izboljšanje prometne varnosti. Na področju obvladovanja prometne varnosti smo zelo aktivni in sodelujemo z vsemi glavnimi udeleženci na tem področju. Zavedamo se, da vlaganja pomenijo manj nesreč, posledično manj zastojev ter gospodarske škode. Izvajamo veliko projektov, katerih cilj je boljša prometna varnost. V večini primerov prometnih nesreč je še vedno vzrok v nepravilnostih na strani voznika, zato posebno skrb namenjamo ozaveščanju voznikov o pravilni vožnji po avtocesti ter informiranju o razmerah v prometu. Še posebej se osredotočamo na starejše in mlajše voznike.

Z zmanjševanjem števila prometnih nesreč, predvsem tistih, v katerih so udeleženci hudo telesno poškodovani, se potencialno zmanjšuje tudi možnost, da pride do nesreče s smrtnim izidom, zato bo DARS d.d. tudi v prihodnje stopnjeval ukrepe za preprečevanje takih nesreč. To bo mogoče le v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami, ki so neposredno povezani z varnostjo prometa (policija, ministrstvo za infrastrukturo, agencija za varnost prometa). 


“”   Ker menimo, da za varnost v prometu lahko največ naredimo udeleženci sami, samo pripravili več preventivnih vsebin, napotkov in nasvetov za varno vožnjo po avtocesti. Dostopni so na tej povezavi.

 
Sicer pa je vožnja po avtocestah in hitrih cestah je v primerjavi z ostalim cestnim omrežjem glede na statistične podatke še vedno najbolj varna, saj se na avtocestah in hitrih cestah zgodi še vedno najmanj prometnih nesreč, čeprav prevzemajo še največ prometa. Avtoceste so še vedno daleč najbolj varne prometne površine, po nekaterih izračunih med sedem- do devetkrat od drugih cest nižje kategorije. Kljub temu v DARS d.d. menimo, da ti podatki nikakor ne predstavljajo opravičila, da si ne bi na različne načine prizadevali stopnjo prometne varnosti še povečati. Edini pravi cilj je lahko »vizija nič«, torej prizadevati si, da na naših cestah ne bo več nobeden umrl. DARS d.d. bo tudi v prihodnje vse napore in razpoložljiva sredstva usmerjal v dodatne ukrepe za povečanje prometne varnosti. Prometno varnost moramo izboljšati, toda vsi skupaj, od upravljavca cest do samega voznika, saj bomo le tako dosegli želene rezultate.

Policija


Povezane teme


2016: 2015:
2014:
2013:

2012:

2011:
2010:
2009: 2008:

INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri