Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Sporočila za javnost
Logotip DARS
Dizajn DarsGo
Fotogalerija
Videogalerija
Publikacije DARS
Informativne kampanje
Slovar cestnih izrazov
 

DARS, POLICIJA IN AGENCIJA ZA VARNOST PROMETA V DODATNE UKREPE ZA VEČJO VARNOST TER MANJ NESREČ
17.6.2015


Hitrost je eden od poglavitnih faktorjev, ki vplivajo na varen potek prometa. Neprilagojena hitrost je pogost vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V družbi DARS d.d. si v sodelovanju s Policijo in Javno agencijo RS za varnost prometa (AVP) že vrsto let prizadevamo za umiritev hitrosti na avtocestnem omrežju in spoštovanje predpisanih omejitev. Preventivno delovanje in osveščanje udeležencev v prometu sta pomembna dejavnika, a žal ne zadostna. To se je pokazalo v okviru opravljene analize hitrosti po posameznih avtocestnih odsekih, ko je glede prekoračitev še posebej izstopal odsek štajerske avtoceste prek Trojan. Zato smo se odločili, da bomo za umiritev hitrosti vožnje na tem odseku ter zagotovitev večje prometne varnosti v prihodnjih dneh namestili tako imenovani sistem sekcijskega merjenja hitrosti vožnje.

Gre za meritve povprečnih hitrosti vožnje na območju trojanskih predorov. Sistem bo prvih nekaj tednov deloval poskusno in Policija v tem obdobju v okviru sekcijskega merjenja hitrosti še ne bo izrekala sankcij za prekrške.


Namen projekta je izboljšati prometno varnost na avtocestnem odseku prek Trojan, saj varnost uporabnikov avtocest sodi med prednostna področja delovanja družbe DARS d.d. Z umiritvijo hitrosti vožnje želimo z različnimi aktivnostmi, ki jih izvajamo skupaj s Policijo in Javno agencijo RS za varnost prometa, zmanjšati število prometnih nesreč ter mrtvih in poškodovanih v teh nesrečah. Manj nesreč pomeni tudi manj zapor na tem prometno razmeroma zelo obremenjenem avtocestnem odseku, ki povezuje največji slovenski mesti. Dejstvo je, da vzporedna regionalna cesta v primeru hujše prometne nesreče in posledično daljše popolne zapore avtoceste ni sposobna prevzeti tako velikih prometnih obremenitev. Zato je želja družbe DARS d.d. kot upravljavca, da je odsek prek Trojan čim manj zaprt zaradi prometnih nesreč oziroma izrednih dogodkov.

Gre za neprekinjeni šestmesečni pilotni projekt, ki bo v celoti zaključen v letošnjem letu. Policija, ki je pristojna za nadzor hitrosti in sankcioniranje kršiteljev, bo v okviru tega projekta izvajala meritve na približno petkilometrskem odseku med priključkom Trojane in izvozom iz predora Podmilj (oziroma prvim elektronskim portalom po izvozu iz navedenega predora). Sekcijsko merjenje hitrosti vožnje bo potekalo zgolj v smeri proti Ljubljani, saj je analiza pokazala, da je z vidika večjih prekoračitev hitrosti in posledic prometnih nesreč (tudi smrtna žrtev) na odseku prek Trojan problematična še zlasti smer Maribor–Ljubljana. Na avtocestnem odseku prek Trojan je sicer hitrost vožnje zaradi prometno tehničnih razlogov (predori in premostitvenih objekti) že vseskozi omejena na 100 km/h.

Kako bo potekalo sekcijsko merjenje hitrosti

V prvi fazi, ki bo trajala predvidoma nekaj tednov, se bodo meritve izvajale zgolj testno in morebitni kršitelji v okviru sekcijskega merjenja hitrosti ne bodo kaznovani. V drugem delu tega pilotnega projekta, ko bo sistem testiran in ustrezno certificiran, pa bodo kršitelji kaznovani.

V družbi DARS d.d. bomo uporabnike avtoceste sproti obveščali o začetku in koncu testnega obdobja oziroma začetku meritev, na podlagi katerih bo Policija kršitelje tudi oglobila. Vozniki bodo o odseku, na katerem se bodo izvajale meritve hitrosti, obveščeni z ustrezno prometno signalizacijo. DARS d.d. bo skupaj s Policijo ob koncu testnega obdobja javnost obvestil tudi o ugotovljenih »neuradnih« meritvah v tem obdobju, ko še ne bo sankcioniranja.

V praksi bo sekcijsko merjenje, poenostavljeno povedano, potekalo tako, da bo najprej prva kamera na portalu pred predorom Trojane zabeležila registrsko številko vozila (fotografija se bo shranila kot zakodirana v sami kameri) in nato še druga, nameščena na portalu po izvozu iz predora Podmilj. Kakor navedeno, bodo meritve potekale zgolj v smeri Maribor–Ljubljana. Kameri bosta nato poslali registrsko številko (in ne fotografije vozila) v pristojni nadzorni center. Ko bo prek ustreznega sistema ugotovljena hitrost vožnje na nekaj več kot petkilometrski razdalji med kamerama, bo zgolj pri kršiteljih kamera posredovala v center tudi fotografijo vozila. Ob tem velja poudariti, da ne gre za snemanje, ampak za fotografiranje: v primeru, da ni kršitve, se fotografija takoj uniči, v nasprotnem primeru se fotografija posreduje na strežnik, ki je v pristojnosti Policije. S podatki ne bom mogoče manipulirati oziroma jih brisati ali spreminjati.

Ker gre za pilotni projekt, bo po šestih mesecih sistem sekcijskega merjenja hitrosti demontiran, DARS d.d. pa se bo o morebitnih prihodnjih aktivnostih glede tovrstnih sistemov odločal v sodelovanju s Policijo. Oprema pilotnega projekta ostane v lasti izvajalca, tako da DARS d.d. in Policija s tega vidika nimata stroškov.

Zakaj je bil izbran odsek prek Trojan

Odsek štajerske avtoceste A1 med priključkom Trojane in izvozom iz predora Podmilj je bil izbran za pilotni projekt sekcijskega merjenja hitrosti po treh parametrih.

Na prvem mestu je dejstvo, da so analize hitrosti vozil v območju trojanskih predorov pokazale, da je najvišjo dovoljeno hitrost 100 km/h prekoračilo skoraj tri petine voznikov. Gre za preveliko odstopanje v negativno smer v primerjavi z drugimi preučevanimi avtocestnimi odseki. V enem tednu je predora Trojane in Podmilj (smer Ljubljana) prevozilo skupno skoraj 137.000 vozil, pri čemer je najvišjo dovoljeno hitrost 100 km/h prekoračilo kar 57 odstotkov voznikov (več kot 78.090 vozil), najvišja izmerjena hitrost pa je dosegla kar 218 km/h. Četudi upoštevamo odstopanja v višini 10 km/h, je hitrost 110 km/h prekoračilo še vedno kar 30 odstotkov voznikov (41.100 vozil).

Drugi kriterij je prometna varnost. Odsek prek Trojan sodi med deveterico odsekov, kjer so se zgodile prometne nesreče z najhujšimi posledicami. K sreči ne sodi v sam vrh lestvice, saj so policisti v preučevanem obdobju 2011-2013 na tem odseku zabeležili eno smrtno žrtev in dva huje telesno poškodovana.

Tretji kriterij so pogoji za stabilno delovanje sistema. Med drugim v okviru šestmesečnega pilotnega projekta (oz. vsaj v obdobju "rednega" delovanja, ki bi steklo predvidoma šele po prvih dveh mesecih poskusnega obratovanja sistema) niso načrtovana dela, zaradi katerih bi morali na daljše obdobje dodatno omejevati predpisano hitrost, na odseku oziroma med merilnima napravama tudi ni priključkov (izvozov z avtoceste oz. uvozov nanjo). Določena sanacijska dela (pred iztekom garancijske dobe) so za zdaj sicer načrtovana za julij in avgust na viaduktu Petelinjek, ki je v neposredni bližini območja sekcijskega merjenja (v smeri Ljubljane), vendar se prek njega zapeljemo po tem, ko že prevozimo drugo, to je zadnjo meritveno napravo po izvozu iz predora Podmilj (zaradi navedenih del bo potrebno hitrost v predoru v smeri Ljubljane znižati s 100 km/h na predvidoma 80 km/h, vendar, kakor navedeno, bo to v okviru testnega obratovanja, ko ne bo sankcioniranja).

Avtocestni odsek Trojane–Blagovica je bil z gradbeno-tehničnega vidika eden najzahtevnejših odsekov na slovenskem avtocestnem sistemu. Samo tretjina dolžine odseka poteka po trasi, pa še ta je podprta s podpornimi ali opornimi stenami. Preostali dve tretjini trase avtoceste potekata po premostitvenih objektih (viaduktih, mostovih, prepustih) in predorih. Najdaljši predor na tem odseku in hkrati najdaljši slovenski dvocevni predor je Trojane, dolg 2,9 kilometra.

Prodor Trojane in nekaj več kot 600 metrov dolg predor Podmilj, ki bosta zaobjeta v skupaj približno petkilometrsko sekcijsko merjenje hitrosti, danes prepelje (v obeh smereh) v povprečju skoraj 36.000 vozil na dan, kar je približno trikrat več kot v prvem letu njunega obratovanja, ko ju je vsak dan prevozilo v povprečju 11.000 vozil. Od skupno približno 36.000 vozil dnevno predstavljajo šestino (okrog 15 odstotkov) težka tovorna vozila nad sedem ton; dnevno jih predora prevozi v povprečju približno 5.400, skozi njiju se vsak dan v povprečju zapelje tudi 180 avtobusov.

Ker gre za območje predorov, so posledice nesreč lahko tudi katastrofalne. Voznike zato pozivamo, da spoštujejo vsa pravila varne vožnje, še zlasti je to pomembno pri uporabi predorov, saj se vožnja po odprti trasi zelo razlikuje od vožnje skozi predore. Elektro-strojna oprema, s katero so opremljeni slovenski avtocestni predori, sodi sicer med najsodobnejšo opremo, ki zagotavlja najvišjo možno tehnično raven prometne varnosti, vendar je prav voznik s svojim ravnanjem (upoštevanjem predpisane omejitve hitrosti in ustrezne varnostne razdalje) ključni dejavnik prometne varnosti tudi pri uporabi avtocestnih predorov.


Umirjanje hitrosti s stacionarnimi radarji izvajamo že 10 let

Če je sistem sekcijskega merjenja hitrosti novost na naših avtocestah (že kar nekaj časa je na primer v uporabi na avtocestah v nekaterih drugih državah, še posebej pogosto v severni Italiji, Avstriji, pa tudi na primer na Češkem), to ne velja za radarska ohišja, ki so del slovenskega avtocestnega sistema že celo desetletje. V sodelovanju s Policijo je DARS d.d. namreč leta 2005 postavil prvi stacionarni merilnik hitrosti na slovenskih avtocestah. Ker se je ta projekt izkazal za uspešnega (na avtocestnem odseku, kjer je bil postavljen, je močno upadlo število prometnih nesreč, s tem pa tudi število telesno poškodovanih oz. mrtvih v teh nesrečah), je bila sprejeta odločitev, da se s projektom umirjanja hitrosti na slovenskih avtocestah nadaljuje. V naslednjih nekaj letih je bilo tako na slovenskem avtocestnem omrežju postavljenih skupno 18 ohišij za stacionarne merilnike hitrosti. V njih Policija izmenično uporablja stacionarne merilnike hitrosti, torej tako, da vozniki nikoli niso povsem prepričani, v katerem ohišju je tudi dejansko merilnik hitrosti.

S ciljem umirjanja hitrosti na posameznih avtocestnih odsekih je DARS d.d. financiral tudi nabavo sistema za stacionarne meritve hitrosti pred postavljeno cestno (delovno) zaporo in ga za te namene dal v uporabo Policiji. Ta je v letu 2009 z njim začela nadzirati hitrost vožnje predvsem na odsekih z delovišči.

Ne glede na posamezne radarje, je nujno potrebno spoštovati predpisano hitrost vožnje na celotnem avtocestnem sistemu. S tem bomo vsi skupaj pomembno prispevali k večji prometni varnosti vseh udeležencev v prometu.



Nazaj    Vse novice
PROMET
 
INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri