Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Sporočila za javnost
Logotip DARS
Fotogalerija
Videogalerija
Publikacije DARS
Informativne kampanje
Slovar cestnih izrazov
 

DARS vlaga sredstva in napore v povečanje prometne varnosti na avtocestah
24.7.2015




Avtoceste so še vedno daleč najbolj varne, po nekaterih izračunih med 7- do 9-krat od drugih cest nižje kategorije. V družbi DARS d.d. investiramo letno več deset milijonov evrov v izboljšave infrastrukture ter v cestno opremo ter naprave in s tem tudi v izboljšanje prometne varnosti. Sredstva namenjamo v okviru preventivnih akcij tudi za ozaveščanje uporabnikov avtocest o pravilni vožnji. Na splošno se je prometna varnost v zadnjem mesecu poslabšala in tega se zavedamo. Letos je na slovenskih cestah do začetka tega tedna življenje izgubilo 65 oseb (lani v enakem obdobju 55), od tega osem ali 12 odstotkov na avtocestah in hitrih cestah, kjer je sicer realizirana polovica vsega cestnega prometa v državi. Na današnji novinarski konferenci smo predstavili aktivnosti, ki jih DARS d.d. izvaja za povečevanje varnosti v avtocestnem prometu.

   

     
 


Pozornost smo posvetili tudi vnovični akciji osveščanja o pravilnem razvrščanju na avtocesti »REŠI ŽIVLJENJE«, izkušnjam naših sodelavcev – vzdrževalcev avtocest pri izrednih dogodkih ter prometu v glavni turistični sezoni, saj so pred nami vsaj štirje najbolj obremenjeni konci tedna v tem poletju.

V letošnjem letu se je do 23. julija na naših avtocestah in hitrih cestah zgodilo pet prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so terjale skupno osem življenj: 1. marca na odseku štajerske avtoceste A1 med Mariborom in Šentiljem, 8. maja na štajerski avtocesti A1 med Celjem in Dramljami, 5. junija na primorski avtocesti A1 med Postojno in Razdrtim, 6. julija na štajerski avtocesti A1 med Vranskim in Celjem ter nazadnje 13. julija še najbolj tragična v letošnjem letu, ko so v nesreči na odseku primorske avtoceste A1 med Uncem in Postojno umrle štiri osebe, medtem ko so predhodne štiri nesreče terjale po eno žrtev.

Čeprav sta bili letos v primerjavi z lani na avtocestah in hitrih cestah v upravljanju družbe DARS d.d. dve smrtni žrtvi manj, nam to ne more biti v tolažbo, saj se zavedamo, da je že izguba enega življenja preveč. Edini pravi cilj je lahko »vizija nič«, torej prizadevati si, da na naših cestah ne bo več nobeden umrl. DARS d.d. bo tudi v prihodnje vse napore in razpoložljiva sredstva usmerjal v dodatne ukrepe za povečanje prometne varnosti. Prometno varnost moramo izboljšati, toda vsi skupaj, od upravljavca cest do samega voznika, saj bomo le tako dosegli želene rezultate.


Izboljšanje prometne varnosti

V družbi DARS d.d. je v letošnjem letu v skladu s poslovnim načrtom družbe za postavko »Izboljšanje prometne varnosti» (gre za prometno varnost v ožjem smislu, saj niso všteta sredstva v obnovo in vzdrževanje infrastrukture, nadgraditev opreme predorov ipd.) namenjeno 3,6 milijona evrov. Aktivnosti predstavljajo, tako po vsebini kakor tudi po obsegu in vrednosti, nadaljevanje tistih iz prejšnjih let, razen pri zamenjavi obstoječih dotrajanih varnostnih ograj z nizko ravnjo zadrževanja vozil na trasi avtoceste in večjih objektih. Te se nadomeščajo z novimi, ki zagotavljajo bistveno manjše možnosti za preboj vozil in s tem poseganje na nasprotno smerno vozišče ali trke v objekte, ki jih ograje varujejo.

Med aktivnostmi, ki so predvidene v letošnjem poslovnem načrtu družbe za izboljšanje prometne varnosti, še posebej izpostavljamo: 
  • Za križišče v Arji vasi je bila v letu 2014 oddana izdelava projektne dokumentacije (izvedbeni načrt) vključno z recenzijo. V fazi izvedbe del je predvideno 50 % sofinanciranje s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste. 
     
  • Na več starih premostitvenih objektih (mostovi, viadukti) so kot zaščita pred padcem vozila z objekta postavljene stare jeklene varnostne ograje, ki ne bi zadržale težjih vozil (avtobus, tovorno vozilo) v primeru naleta na ograjo. Padec z objekta bi bil za voznika in potnike v vozilu usoden, v primeru, da vozilo prevaža nevarne snovi (npr. gorivo) pa bi bile hude posledice tudi za onesnaževanje okolja. S projektom bo določena optimalna vrsta zaščite, ki bo vključevala postavitev varnostnih ograj (betonskih ali jeklenih – odvisno od karakteristik objekta). Dela se bodo po potrditvi projektne dokumentacije izvedla v okviru obnove objekta ali iz sredstev postavke poslovnega načrta »Izboljšanje prometne varnosti«. 
     
  • Skladno s predpisi (Direktiva 2004/ES, zakon o cestah in podzakonski akti) je potrebno za vse predore izdelati varnostno dokumentacijo.
     
  • Varnostne ograje so glede na svojo funkcijo in karakteristike zelo pomembne za varen potek prometa. Razlogi za izvajanje ukrepov na tem področju so razdeljeni na naslednje sklope: 
- na odsekih cest, ki so bili zgrajeni pred sedaj veljavno zakonodajo in ne zagotavljajo potrebnega nivoja prometne varnosti (varovanje stebrov    in drugih nevarnih ovir v pasu neposredno ob vozišču ceste); 
- usklajevanje obstoječih ograj, katerih nivoji zadrževanja niso skladni s predpisanimi (predvsem ločilni pas, varovanje nevarnih mest (stebri nadvozov, portalov, …) bo zmanjšalo število mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah; 
- na večjih premostitvenih objektih starejšega datuma so obstoječe varnostne ograje povsem neustrezne, ker ne zadržujejo ključnih vozil (avtobusi, tovorna vozila), pri katerih bi bile posledice padca z objekta najbolj kritične
  • V okviru spremljanja stanja prometne varnosti se skladno z analizami po Direktivi o varnosti cestne infrastrukture (2008/96/ES) in pregledi prometno nevarnih odsekov določajo različni ukrepi, ki obsegajo tudi postavitev opreme namenjene izboljšanju prometne varnosti.
     
  • Študije in analize prometne varnosti: predvidena je celovita obdelava podatkov o prometnih nesrečah za celoten avtocestni sistem ter analiziranje vzrokov za nastanek nesreč na posameznih mikrolokacijah in določanje ukrepov za odpravo teh vzrokov. 
     
  • Aktivnosti po Direktivi 2008/96/ES: po poskusnem uvajanju aktivnosti v letu 2011 in 2012 je izvajanje aktivnosti obvezno. V okviru pregledov obstoječih odsekov je potreben pregled 120 km avtocest in hitrih cest letno (Zakon o cestah nalaga pregled celotnega omrežja vsakih pet let).
     
  • Strošek sodelovanja DARS d.d. v programu EuroRAP vključuje pokrivanje sorazmernega dela stroškov, ki jih ima AMZS kot nosilec licence EuroRAP za Slovenijo in aktivnosti povezane z izdelavo ocen varnosti posameznih odsekov.
Povezave na dodatne dokumente najdete tukaj:
 - Prometna varnost na avtocestah in hitrih cestah 
 - Prometna varnost na naših avtocestah se ne poslabšuje



Nazaj    Vse novice
PROMET
 
INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri