Po odprtju dolenjske avtoceste boljša prometna varnost
25.1.2011

Predaja prometu dveh odsekov dolenjske avtoceste mimo Trebnjega in Mirne Peči, s čimer je DARS d.d. 30. junija lani dogradil celoten dolenjski avtocestni krak, se odraža v občutnem izboljšanju prometne varnosti na tem območju. Poleg tega je DARS d.d., zaradi cestninjenja nevinjetnih vozil na novih skoraj 15 kilometrih avtocestne povezave, povečal prihodek od pobrane cestnine.

Na novozgrajenih odsekih mimo Trebnjega in Mirne Peči se je po podatkih Policije v šestih mesecih, od 1. julija do 31. decembra 2010, zgodilo 35 prometnih nesreč, od tega 14 v decembru. Dve osebi sta bili lažje telesno poškodovani, medtem ko v vseh šestih mesecih, potem ko je DARS d.d. predal prometu novozgrajena odseka, ni bilo niti huje telesno poškodovanih niti smrtnih primerov. S predajo prometu celotnega odseka avtoceste med Plusko in Hrastjem je bila konec junija lani ukinjena navezava z avtoceste A2 na hitro cesto H1 v Selih pri Karteljevem. Na sami navezavi, oziroma v pasu krajšem od enega kilometra, so po podatkih Policije v prvi polovici lanskega leta v prometnih nesrečah zabeležili kar sedem smrtnih žrtev.

DARS d.d., odkar je predal prometu odseka dolenjske avtoceste med Plusko in Ponikvami (7,6 km) ter med Ponikvami in Hrastjem (7,2 km), cestnini novozgrajene kilometre vsem vozilom nad 3,5 tone največje dovoljene mase (tovorna vozila in avtobusi) na čelni cestninski postaji Dob. Primerjava zadnjih četrtletij 2010 in 2009 kaže, da je DARS d.d. v oktobru, novembru in decembru lani, torej z novimi cestinjenimi avtocestnimi kilometri, pobral mesečno v povprečju za vsaj 200.000 evrov več cestnine.

Ne glede na to, da so bila z njo cestninjena v veliki večini tovorna vozila, je dejstvo, da so si tamkajšnji gospodarstveniki še posebej močno želeli dokončanje avtoceste. Po podatkih Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine samo pet največjih podjetij v regiji dnevno s tovornjaki ustvari več kot sedemkilometrsko kolono. Novozgrajena odseka avtoceste sta pozitivno vplivala na gospodarstvo celotne regije, saj so tamkajšnji gospodarstveniki slabšo konkurenčnost pripisovali tudi neurejeni infrastrukturi, nezmožnosti sinhrone dobave ter preusmeritvi prometnih tokov.«