Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) je danes opoldan, tri dni pred dogovorjenim pogodbenim rokom dokončanja priključnih cevi predora Šentvid, za promet znova odprla avtocestni odsek Šentvid – Koseze. S tem je skozi predor Šentvid promet stekel po obeh glavnih predorskih ceveh ter tudi po dveh novozgrajenih priključnih predorskih ceveh. Prek leve priključne cevi je tako odslej možen izvoz iz predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani in naprej proti Medvodam, prek desne priključne cevi iz smeri Medvod pa je mogoč uvoz v predor Šentvid v smeri proti razcepu Kozarje.
Med 9. in 19. decembrom je izvajalec v sklopu zaključnih del, ko je bil avtocestni odsek Šentvid – Koseze zaprt za ves promet, v šentviškem predoru navezoval sisteme elektro in strojne opreme med dosedanjima glavnima ter novozgrajenima priključnima predorskima cevema, opravljena pa so bila tudi vsa potrebna testiranja in požarni preizkus. Ker šentviški predorski sistem deluje kot funkcionalna celota, je bila potrebna zapora celotnega predora. Zaključni tehnični pregled je 17. decembra pokazal, da vsi sistemi normalno in pravilno delujejo, tako da je predor s priključnima cevema pridobil tudi vso potrebno dokumentacijo za predajo prometu.
Z izkopom priključnih cevi je izvajalec pričel v juniju oz. avgustu 2008, izkop pa je opravljal v geološko izredno zahtevnih pogojih. Izvajalec je desno priključno cev prebil oktobra 2008, levo, katere izkop je potekal v najzahtevnejši geološki sestavi hriba v okviru celotne graditve predora Šentvid, pa 1. junija letos. Pri tem je predorskim delavcem še dodatne težave povzročala velika količina vode, ki jo je bilo potrebno stalno prečrpavati.
Po zaključeni drugi od skupno treh faz graditve predor Šentvid tako sestavljajo dve dvopasovni cevi, dve kaverni, dve tripasovni cevi in dve priključni cevi s Celovške ceste na glavno predorsko cev.
Celotna dolžina glavne desne (gledano iz smeri Šentvida proti razcepu Kozarje) predorske cevi (brez galerije) je 1.060 m, od tega je dolžina dvopasovnega predora 240 m. Ta nato preide v tako imenovano kaverno in se nadaljuje kot tripasovna predorska cev. Kaverna je vključevalni objekt in predstavlja priključek novozgrajene enopasovne desne predorske cevi, ki s Celovške ceste vodi v glavno predorsko cev; v tej fazi bo omogočen le uvoz v predor iz Celovške ceste iz smeri Medvod, ne pa tudi iz smeri centra Ljubljane.
Celotna dolžina glavne leve predorske cevi je 1.033 m, od tega je dolžina dvopasovnega predora 369 m. V kaverni se iz glavne predorske cevi odcepi novozgrajena dvopasovna izhodna cev na Celovško cesto, prek katere bo v tej fazi omogočen promet le v smeri Medvod, ne pa tudi proti centru mesta.
Skupna dolžina leve priključne predorske cevi je 343 metrov, skupna dolžina desne priključne predorske cevi pa 242 metrov. Pogodbena vrednost del graditve priključnih cevi in polnega priključka na Celovško cesto (druga faza) znaša 18,2 milijona evrov (brez DDV), vrednost elektro in strojnih del pa skupno za glavni ter novozgrajeni priključni cevi pa 13,4 milijona evrov (brez DDV).
Naročnik del graditve priključnih predorskih cevi je bil v imenu Republike Slovenije DARS d.d., nadzorni inženir ZPC (skupni nastop Zil inženiring d.d., Projekt d.d. in Slovenska cestna podjetja d.o.o.), izvajalec gradbenih ter elektro in strojnih del pa SCT d.d.
Tretja in zadnja faza graditve predora Šentvid, ko bosta zgrajena še polna priključka iz priključnih cevi v smeri proti središču Ljubljane in obratno, bo v skladu s terminskim načrtom zaključena v letu 2011, če ne bo zapletov pri pridobivanju potrebnih zemljišč. Takrat bo predvidoma zaključena tudi obnova oz. širitev Celovške ceste z dodatnimi pasovi in križišči na območju Šentvida.
Z zgraditvijo predora Šentvid in posodobitvijo obstoječih elektro in strojnih naprav v predorih Mali vrh in Debeli hrib, pokritih vkopov Medvedjek 1 in 2 ter postavitvijo sistema za nadzor in vodenje prometa na odseku avtocestnem odseku Ljubljana Brod – razcep Koseze, je bilo potrebno nadgraditi tudi obstoječi regionalni nadzorni center, ki je do sedaj obratoval ob ljubljanski obvoznici na Griču. Posodobitev centra je bila potrebna tudi zaradi prihodnjih priključitev sistema za nadzor in vodenje prometa na celotnem ljubljanskem obroču ter upravljanj s sistemoma predora Trebnje in pokritega vkopa Karteljevo.
Funkcije regionalnega centra za nadzor in vodenje prometa Ljubljana se bodo v prihodnosti razširile na celotno ljubljansko obvoznico in priključne krake na obvoznico (Kozarje - Vrhnika, Malence - Grosuplje, Podutik - Šmartno in Zadobrova - Krtina), predvideno pa je tudi, da bo center velike količine priključnega prometa na severno ljubljansko obvoznico nadziral tudi odsek rondo Tomačevo - Trzin. Vse funkcije regionalnega nadzornega centra se bodo izvajale tudi v okviru dolenjskega odseka Grosuplje – Obrežje.
Ker širitev na stari lokaciji ni bila možna, se je kot najprimernejša lokacija za novi regionalni nadzorni center izkazala lokacija stare osnovne šole v Dragomlju, ki jo je DARS d.d. odkupil zaradi graditve same avtoceste.
Novi objekt omogoča zadostne zmogljivosti tako za vzpostavitev delovnih razmer za nemoteno delovanje regionalnega nadzornega centra, ki je namenjen nadzoru in vodenju prometa ter upravljanju z elektro ter strojnimi in cestno-vremenskimi napravami, kakor tudi za delo Prometno-informacijskega centra za državne ceste. V prihodnosti je na tej lokaciji predviden državni nadzorni center, v katerem bosta imela svoje prostore za vodenje in nadzor prometa tudi Direkcija RS za ceste in Policija.
Gradbena dela v Dragomlju so se začela z rušitvijo stare osnovne šole 18. avgusta 2008, center pa je z delom na novi lokaciji začel v začetku tega meseca. Skupna investicijska vrednost gradbenih del, tehnološke opreme in prestavitve komunikacijskega vozlišča znaša 11,9 milijona evrov.
Nazaj
Vse novice