Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Sporočila za javnost
Logotip DARS
Dizajn DarsGo
Fotogalerija
Videogalerija
Publikacije DARS
Informativne kampanje
Slovar cestnih izrazov
 

Prometu predan odsek HC Koper - Izola
8.6.2015


V petek, 5.6.2015, smo prometu predali 5,2 km dolg odsek hitre ceste Koper – Izola s predorom Markovec. Slavnostna govornika na otvoritvi sta bila predsednik vlade dr. Miro Cerar in predsednik uprave DARS d.d. mag. Matjaž Knez. Na dan otvoritve so med 8. in 13. uro potekali tudi organizirani strokovno vodeni ogledi predora.

Odsek hitre ceste H6 predstavlja navezavo somestja Koper-Izola-Piran na avtocestno omrežje Slovenije, predvsem pa obvozno cesto za tranzitno turistični promet ter dnevne migracije. Film o gradnji predora Markovec in varnosti v predoru, si lahko ogledate na tej povezavi.



HC Koper – Izola

Gradbeni odsek Koper-Izola je dolg 5,2 km in se začne pred priključkom Semedela ter konča za priključkom Izola, ko se priključi na obstoječo štiripasovnico. Od mostu čez Semedelski kanal se vzpenja, preide v predor Markovec, po izhodu iz predora na izolski strani poteka trasa po obrobju doline Pivol, kjer je na industrijskem območju Izole formiran priključek Izola.
Projekt zgraditve hitre ceste Koper-Izola se je začel s podpisom pogodbe za zgraditev trase hitre ceste Koper-Izola že leta 2006, medtem ko je bila pogodba za zgraditev predora Markovec podpisana konec leta 2009. Doživeli smo pet stečajev izvajalskih podjetji, ki so imeli za posledico ta dolg čas gradnje; vsak stečaj je pomenil prekinitev gradnje, nove razpisne postopke itn.

Predor Markovec

Del odseka hitre ceste je tudi dvocevni predor Markovec, ki bo po odprtju tako že 21. dvocevni predor v Sloveniji. Po dolžini (desna cev, to je tista, po kateri se bomo iz Kopra vozili v smeri Izole, meri 2.144 metrov, leva, po kateri bomo iz smeri Izole prihajali v Koper, pa 2.174 metrov) sodi na 4. mesto (za Trojanami, Kastelcem in Dekani). Najdaljše so seveda Karavanke, ki pa so tudi edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem sistemu: dolge so približno 8 kilometrov, od tega meri slovenski del približno 3,5 kilometra).

Kako varno skozi naše predore si lahko preberete v zgibanki Varno skozi predor (pdf).

Kot zanimivost naj omenimo, da imamo na slovenskem omrežju poleg predorov tudi pokrite vkope; v bližini je to na primer pokriti vkop Škofije na odseku hitre ceste Škofije-Srmin. Razlika s predori je v gradnji: pri pokritem vkopu se jarek izkoplje in pokrije s stropno podporno konstrukcijo, ki je dovolj trdna, da nosi obtežbo nad tem objektom.

Predor Markovec je zgrajen po najnovejših standardih in je s stališča varnosti izredno varen objekt. Poleg približno 90 kamer, s katerimi bodo zagotavljali stoodstotno pokritost predora z video detekcijo, je izredno pomembno tudi prezračevanje. V obeh ceveh so ventilatorji, ki zagotavljajo prehod zraka v smeri vožnje, zaradi burje je tako v cevi v smeri proti Izoli manj ventilatorjev, v smeri Kopra, kjer bo burja pihala proti smeri vožnje, pa jih je nameščenih več.

V primeru obnovitvenih del ali izrednih dogodkov bo omogočen tudi dvosmerni promet v posamezni cevi predora, posledično pa je tudi več signalizacije. V vsaki cevi je po ena odstavna niša, ki je opremljena tudi z varnostnimi mehi, ter skupno šest prečnikov za prehod ljudi oz. vozil iz ene cevi v drugo.

Drugi varnostni sistemi v predoru obsegajo še sisteme za detekcijo toplote v primeru požarov, ki omogoča avtomatično zaprtje predora brez posega nadzornikov. Sicer pa bodo o vsem dogajanju v predoru stalno obveščeni v nadzornem centru v Kozini.

Sama graditev predora tehnično sicer ni bila zahtevna, veliko pozornosti pa se je posvetilo ublažitvi vplivov samih izkopnih del na naselje nad predorom, vendar večjih zapletov ni bilo. Na splošno je bilo sodelovanje izvajalcev in lokalne skupnosti vzorno.

Zanimivi tehnični podatki predora
Količina celotnega izkopa za predor Markovec (obeh cevi in prečnikov) je znašala nekaj več kot 370.000 kubičnih metrov zemljine, to pomeni, da bi z njo lahko napolnili kakih 4.800 štiriosnih vagonov, vlakovna kompozicija pa bi bila dolga približno 60 kilometrov in bi lahko – če bi jo recimo postavili ob obstoječo primorsko avtocesto - neprekinjeno tekla od Kopra do Postojne.

V predor Markovec je bilo sicer vgrajenega 3.205 ton železa, 40.230 kubičnih metrov brizganega betona in 144.054 kubičnih metrov betonov.

Hitra cesta Koper-Izola, ki jo predajamo prometu, je z gradbenega vidika dolga 5,2 kilometra, od tega nekaj manj kot 2,2 kilometra predstavlja predor Markovec.

V Sloveniji smo imeli doslej skupno 607 kilometrov avtocest in hitrih cest, odslej – s predajo prometu hitre ceste med Koprom in Izolo – jih bomo imeli skupno nekaj več kot 612 kilometrov.

Promet na HC Koper - Izola
Na podlagi obstoječih prometnih podatkov (leto 2013 – vir promet , DRSC) ugotavljamo, da so prometne obremenitve (povprečno število vozil v konici, na smer) na obstoječi cesti Koper – Izola – Portorož približno:
• odsek Koper – Izola cca 1100 vozil / na smer,
• odsek Izola – Jagodje cca 700 vozil / na smer,
• odsek Jagodje – Valeta cca 800 vozil / na smer.

Na prometne obremenitve tekom leta oz. v poletnih mesecih nekoliko vpliva turistična sezona (sezonski vpliv povečanje prometa tekom letne turistične sezone).

Po podprtju predora Markovec pričakujemo, da se bo večina prometa med Koprom in Izolo preusmerila na novo zgrajeno hitro cesto. Na podlagi izdelanih prometnih študij, ki so bile za potrebe načrtovanja predora Markovec oz. hitre ceste Koper – Izole izdelane (zadnje študije datirajo v leto 2005) pričakujemo, da se bo v priključku Izola cca 35 – 40 % prometa usmerilo proti Izoli, cca 60 – 65 % vozil pa bo vožnjo nadaljevalo proti Jagodju. Na hitri cesti med Koprom in Izolo bo obseg prometa v urnih konicah (predvidoma) višji kot je v sedanjih razmerah, saj bodo imeli vozniki na razpolago dva vozna pasova na smer.
Na distribucijo prometa med Koprom in Izolo bo vplival tudi status obstoječe obalne ceste (delna oz. popolna zapora za promet).

Na odseku hitre obalne ceste H5 Bertoki–Koper (Slavček) je povprečni letni dnevni promet v letu 2013 znašal 37.160 vozil (v turističnih koncih tedna je seveda ta številka precej višja). Pri tem je promet težkih tovornih vozil nad 7 ton (vključno s tovornjaki s priklopniki ter vlačilci) v letu 2013 znašal 514 tovornjakov dnevno.

Za primerjavo: odsek avtoceste A1 med Ljubljano (Kozarje) in Brezovico vsak dan na letni ravni v povprečju prevozi 67.500 vozil, od tega nekaj več kot 6.400 težkih tovornjakov.



Nazaj    Vse novice
PROMET
 
INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri