Piškotki
Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiska. Z izbiro opcije »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Tukaj si lahko preberete o politiki piškotkov in jih tudi izklopite.
 
Sporočila za javnost
Logotip DARS
Fotogalerija
Videogalerija
Publikacije DARS
Informativne kampanje
Slovar cestnih izrazov
 

DARS že leta vlaga napore in sredstva za zmanjšanje voženj v napačno smer
26.8.2015


LJUBLJANA, 26. avgusta 2015 - V družbi DARS d.d. posvečamo problematiki vožnje v napačno smer posebno pozornost, saj število teh nevarnih dejanj na naših avtocestah žal ne upada. Že pred desetimi leti smo na podlagi predlogov rešitev stroke med drugim začeli opremljati priključke in počivališča z dodatno signalizacijo, ki voznike opozarja na nepravilno smer vožnje. Zgolj v neposredne ukrepe smo vložili skoraj milijon evrov, v sisteme za nadzor in vodenje prometa, ki jih sicer uporabljamo širše v okviru upravljanja prometa, pa več deset milijonov evrov. Preučene so bile prakse in raziskovalno-razvojne naloge iz drugih držav (Avstrije, Nemčije, Francije, Danske, Švice, Hrvaške, ZDA, Japonske), ki se s to problematiko ukvarjajo že dalj časa, analizirana sta bila stanje in učinkovitost dosedanjih ukrepov za preprečevanje vožnje v napačno smer na slovenskih avtocestah. Na podlagi razvojno-raziskovalne naloge »Ukrepi za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju«, ki jo je za DARS d.d. pred kratkim zaključila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, bomo nadgradili ukrepe za zmanjšanje možnosti voženj v napačno smer.


 
Neposredno pred današnjo novinarsko konferenco je potekala predstavitev razvojno-raziskovalne naloge »Ukrepi za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju« (povezava na PDF) v širšem strokovnem krogu. DARS d.d. je na predstavitev in razpravo povabil Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcijo RS za infrastrukturo, Policijo, Javno agencijo RS za varnost prometa (AVP), pristojne inšpekcijske službe, Prometnotehniški inštitut Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, AMZS in druge zainteresirane.
 
Problematika voznikov, ki vozijo v napačno smer, obstaja v vseh državah z avtocestnim omrežjem. Rešuje se na različne načine, saj ne obstaja univerzalen recept za odpravo tovrstnih voženj. Vsaka država izbere pristop, ki je v največji možni meri prilagojen realnim razmeram v tej državi (splošni in prometni kulturi, višini denarnih kazni, deležu ugotovljenih kršiteljev in izterjanih kazni…), zato je tudi učinek takih pristopov v teh državah razmeroma visok, ne pa tudi stoodstoten.

Na slovenskem avtocestnem omrežju se je število voženj v napačno smer začelo povečevati s širjenjem omrežja avtocest in hitrih cest ter večanjem prometa na njih. Ta se je občutno povečal še zlasti po uvedbi vinjet pred sedmimi leti.

Kljub temu, da so avtoceste še vedno daleč najbolj varne v primerjavi z drugimi cestami nižjega razreda, je dejstvo, da vožnja v nasprotno smer predstavlja najnevarnejše dejanje voznika motornega vozila in lahko vodi v nesrečo s tragičnimi posledicami.

V letu 2014 so na Operativno-komunikacijskem centru Policije ter Prometnoinformacijskem centru DARS d.d. (PIC) zabeležili 200 primerov vožnje v napačno smer na avtocesti – vsi primeri niso bili potrjeni. Zgodili sta se dve prometni nesreči, v katerih so tri osebe izgubile življenje. V obeh tragičnih prometnih nesrečah je bil voznik, ki je povzročil nesrečo, vinjen. V obeh primerih je bila stopnja alkohola v krvi voznika višja od dveh promilov. Prav alkoholiziranost je na slovenskih avtocestah, ob psihičnih in zdravstvenih težavah ter objestni vožnji, najbolj pogost vzrok vožnje v napačno smer, ugotavljajo na Policiji.

Policisti so lani 26 voznikov, ki so vozili v napačno smer, ustavili in kaznovali; deset voznikov je bilo starih do 60 let, devet od 60 do 70 let in sedem starejših od 70 let. Globa za tak prekršek je 1200 evrov in 18 kazenskih točk.

V letošnjem letu je bilo v prvi polovici leta zabeleženih 70 prijav o vožnji v napačno smer; potrjenih s strani policije ali naših videonadzornih sistemov je bilo 23 primerov. Letos k sreči še ni bilo nobene žrtve zaradi vožnje v napačno smer po avtocesti, zgodili pa sta se dve hujši prometni nesreči.
 
Značilnosti avtocestnega omrežja

Značilnosti slovenskega avtocestnega omrežja so med drugim različna starost avtocestnih odsekov (načrtovanje/projektiranje/gradnja), zelo različne oblike oz. načini izvedbe priključkov, heterogenost količine oz. strukture prometa in njegovih udeležencev (domači/tuji vozniki). Družba DARS d.d. trenutno upravlja 610 kilometrov avtocest in hitrih cest, na katerih je 123 priključkov v skupni dolžini skoraj 170 kilometrov ter 62 avtocestnih počivališč. To pomeni, da je ob upoštevanju dolžine posameznega smernega vozišča avtocestnega križa v povprečju na vsakih pet kilometrov priključek ter v povprečju na vsakih 20 kilometrov počivališče.

Mesta, na katerih lahko nastopi vožnja v napačno smer, je težko specifično dokazati, saj ni moč pridobiti podatkov, predvsem ne tistih, ki za posledico niso imeli prometne nesreče. Tudi nemška raziskava Falschfahrten auf Autobahnen iz leta 2012 je podala podobne ugotovitve glede možnih vzrokov nastanka nepravilne smeri vožnje kot naša raziskovalno-razvojna naloga:

• psihoaktivne substance (13,4 odstotka),
• problemi z orientacijo, zmedenost (10 odstotkov),
• duševno/fizične omejitve (3,4 odstotka),
• nepoznavanje okolja (2,9 odstotka),
• gradbišče oz. delo na cesti (1,7 odstotka),
• slaba vidljivost (0,6 odstotka),
• zapora ceste (0,4 odstotka),
• drugo (1,1 odstotka),
• nepoznano (66,5 odstotka).

Voznik lahko iz omenjenih vzrokov izvede nameren ali nenameren nepravilen prometni manever in tako začne z vožnjo v nepravilni smeri. Možna kritična mesta lahko opredelimo kot:

• mesta na odprtem odseku avtoceste,
•mesta na krakih priključkov;
• mesta na nivojskih križiščih avtocestnega priključka z nadrejeno cesto;
• spremljajoči objekti.

Ukrepi za zmanjševanje možnosti nastanka voženj v napačno smer

Med sodobne sisteme za zaznavanje vozil sodijo induktivne zanke, mikrovalovni detektorji, video detekcija in brezžični detektorji. Inženirski ukrepi za zmanjšanje voženj v napačno smer pa zaobjemajo vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo ter fizične ovire, kot so na primer (montažni) robniki ali ukrepi z močnejšim učinkom, na primer »grablje«/»ježki« ali pa kovinska plošča, ki jo vgradimo v nivo vozne površine, da ustvari vboklino na vozišču.
 
Ostali ukrepi so še: tehnološki pripomočki (na primer navigacijske naprave, ki voznika opozorijo ob vožnji v napačno smer, medtem ko bi z uporabo "črnih skrinjic" ali modulov EDR, ki bi jih vgradili v prevozno sredstvo, psihološko vplivali na voznike, saj bi se vsak njihov premik zapisal na spominsko enoto), izobraževanje in izpopolnjevanje, preventivni in represivni ukrepi. Nekatere od navedenih ukrepov izvajamo tudi na naših avtocestah, ne pa tudi vseh in povsod.

Avtorji raziskovalno-razvojne naloge so na podlagi praks in tudi ugotovitev študij iz drugih držav, analize obstoječih podatkov o vožnjah v napačno smer na naših avtocestah, terenskih ogledov potencialnih kritičnih avtocestnih odsekov, priključkov nanje, avtocestnih razcepov in počivališč ter preveritve kakovosti retroreflektivnosti vertikalne prometne signalizacije pripravili možen nabor kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov za zmanjšanje možnosti nastanka voženj v napačno smer.

Pri prometni signalizaciji naj se v okviru kratkoročnih ukrepov med drugim preveri kakovost (retrorefleksivnost) prometnih znakov in talne signalizacije. To mora preveriti tudi Direkcija RS za infrastrukturo za vsa tista mesta (križišča oz. priključke na avtocesto), ki sodijo v njeno pristojnost. Ukinejo naj se vsi obstoječi prehodi med smernimi vozišči avtoceste, ki se predvsem v zimskem času uporabljajo za polkrožno obračanje vozil zimske službe vzdrževanja. Na priključkih naj se na vseh dvopasovnih rampah (izvozno/uvoznih poteh), na katerih sta smerna pasova ločena le s polno črto, izvede dodatne ukrepe za ločitev (npr. ločilni robniki). Na vseh večjih spremljajočih objektih (počivališčih) naj se izvede dodatna prometna signalizacija, ki jasno pokaže na pravilno smer vožnje (med drugim namestitev prometnega znaka z navedbo naslednjega večjega kraja, do katerega vodi servisna cesta oz. izvoz s počivališča).
 
Kot srednjeročni ukrep avtorji raziskovalno-razvojne naloge predlagajo nadaljevanje nameščanja elektronskih portalov spremenljive vsebine nad vsemi prometno najbolj obremenjenimi odseki, saj s tem lahko voznike v hipu obvestimo o nevarnosti voznika v napačni smeri. Namesti naj se tudi dodatne števce prometa (zanke) na odseke avtocest, prek katerih je mogoče dobiti takojšnje informacije o vožnjah v napačno smer. Nadaljuje naj se z investicijami v videonadzorne sisteme.

Vsi novi avtocestni odseki naj se že v fazi idejne zasnove in v vseh nadaljnjih fazah temeljito obdelajo tudi s stališča preprečevanja nevarnih točk oz. mesta za nastanek voženj v napačno smer. Prav tako se morajo odseki, ki so v gradnji, redno spremljati in prilagajati novim spoznanjem upravljavca avtocest, še sledi med drugim iz srednje- oz. dolgoročnih ukrepov.
 
V družbi DARS d.d. smo že pristopili k izvedbi posameznih ukrepov, ki jih bomo v prihodnje postopoma izvedli na podlagi razpoložljivih sredstev in postopkov javnega naročanja, h katerim smo zavezani.

Napotki

Največ lahko storimo sami kot vozniki, ki moramo biti pri vožnji vseskozi zbrani, pazljivi in dosledno spremljati prometno signalizacijo. Če se ne počutimo fizično in psihično sposobnega za vožnjo, je bolje prestaviti pot z vozilom po (avto)cesti. Pri vožnji v napačno smer gre praktično vedno za hude napake voznikov. Ti preprosto ne upoštevajo prometne signalizacije in zapeljejo na avtocesto v napačno smer.
 
Če se nam to zgodi in po avtocesti peljemo v napačno smer, pa takoj ustavimo vozilo. Po možnosti to storimo izven vozišča in tako, da ne ogrožamo sebe in drugih udeležencev prometa. Nemudoma obvestimo Policijo ali pokličemo na Prometnoinformacijski center na tel. št. 1970, kjer bodo poskrbeli za ustrezno zavarovanje kraja.
 
Vozniki, ki izvedo, da se jim po avtocesti iz nasprotne smeri približuje vozilo, naj zmanjšajo hitrost, po potrebi vključijo vse varnostne utripalke in vozijo še posebej previdno. Vozijo naj po desnem smernem vozišču in naj ne prehitevajo. O voznikih, ki vozijo v nasprotno smer, naj obvestijo policijo ali PIC.

Primere voženj v napačni smeri si lahko ogledate tukaj in tukaj.

Kako ukrepati, ko se pred nami na avtocesti pojavi vozilo, ki vozi v napačno smer pa si lahko preberete na tej povezavi.

Uporabnikom avtocest svetujemo previdno, zbrano in strpno vožnjo.



Nazaj    Vse novice
PROMET
 
INFO
Če nam želite sporočiti vaše mnenje ali zastaviti vprašanje, vas prosimo, da to storite preko spodnjega obrazca. Vprašanje bomo posredovali pristojnim službam. Potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.

Spodaj vpišite vaše podatke:
* Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Mesto:
* E-naslov:
Telefon:
* Zadeva:
* Prostor za sporočilo:
Priponka:
Dovoljena velikost datoteke je 10Mb.
Podatki, ki so označeni z *, so obvezni.
Prepiši kodo:
Pošlji
Zapri