Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Brezplačno usposabljanje voznikov motornih koles

Hladen asfalt in morebitne poškodbe na vozišču, ki so posledica zime, so lahko skupaj z nepazljivostjo vzrok za padec ali prometno nesrečo. Zraven dodajmo še ščepec zimske okorelosti našega telesa in mimogrede lahko pride do tragičnega izida. Motoristi spadajo med najbolj ranljive skupine udeležencev v cestnem prometu, saj je tveganje za smrt pri njihovi vožnji 50-krat večje kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Začetek sezone ima torej pasti.

Zato smo že drugo leto v aprilu v avtocestni bazi Postojna organizirali usposabljanje in trening varne vožnje za voznike motornih koles, kjer so predstavniki Postaje prometne policije Koper, Zdravstvenega doma Postojna, Prostovoljnega gasilskega društva Pivka, Sveta za preventivo Občine Postojna, Agencije za varnost prometa in Darsa o marsičem novem poučili in na vprašanja motoristov tudi odgovorili.

Namen akcije je obveščanje in osveščanje voznikov enoslednih vozil o varni udeležbi v cestnem prometu skozi teoretični uvod in različne vaje na poligonu. Z akcijo ne želimo zgolj opozarjati na pasti vožnje motornega kolesa, ki prežijo na motoriste v cestnem prometu, ampak opozoriti tudi ostale udeležence na večjo pozornost ob začetku motoristične sezone ter hkrati tudi predstaviti lepote vožnje oziroma varno uživanje v vožnji.

Program zadnjega usposabljanja si lahko ogledate na spodnji povezavi, dodali smo tudi nekaj fotografij dogajanja v Postojni.

Program usposabljanja in treninga varne vožnje

Preberite nekaj nasvetov za motoriste

Avtor zapisov: Borut Hojsak

Nasveti za motoriste

Kaj svetovati motoristu pred sezono? Verjetno ene in iste stvari, katere so aktualne že od nastanka prvega motornega kolesa. Zakaj je potrebno vsako leto ponavljati ene in iste stvari? Ker so te ene in iste stvari vsako leto aktualne. Z njimi motoristom osvežimo spomin na pasti in nevarnosti na cesti.

Prav je, da se vsako leto ponavljamo in motoriste spomnimo na tehnično brezhibno motorno kolo, na primerno motoristično zaščitno opremo, na še mrzlo ozračje in posledično hladen asfalt, na nekoliko pozabljene gibe in kretnje ter na pozabljeno motoristično kondicijo, na vse ostale udeležence v prometu, kateri so pozabili, kako zgleda motorist, in da je njegova silhueta majhna in hitro premikajoča. Pa še bi lahko naštevali in ponavljali.

Kaj svetovati motoristu z dolgoletnim stažem? Verjetno bolj malo, oziroma nič. Pa vendar se zgodi kakšna nepotrebna zoprnija. Torej bi lahko takšnega motorista opozorili na previdnost in na predvidevanje, saj ima verjetno dovolj znanja in izkušenj o svojem motornem kolesu in o svoji motoristični zaščitni opremi. Takšni stari mački morajo biti previdni in veliko predvidevati, da pridejo živi in zdravi domov.

Se moramo pa nekoliko ustaviti pri motoristih začetnikih. Zgolj označba začetnik pomeni malo ali pa nič motorističnega znanja in izkušenj. Pri tej označbi začetnik se moramo zavedati, da je ta oseba začetnik v vsem, kar diši po motorizmu. Motorist začetnik prvič "vidi" motorno kolo, prvič se srečuje s pogoji za vožnjo v prometu - tako z vozniškim dovoljenjem, kot prometnim dovoljenjem, prvič prime v roke motoristično čelado in posamične kose motoristične zaščitne opreme.

Se mogoče kdo ukvarja z motoristi začetniki? Jim kdo svetuje, kako in kaj od začetka do vožnje po cesti? Naj bi šole vožnje usposabljale voznike različnih kategorij, vendar se mi dozdeva, da so bolj same sebi namen z nekaterimi svetlimi izjemami.

Pa poglejmo tega začetnika. Opravljanje vozniškega dovoljenja je prvi korak do legalne vožnje v javnem cestnem prometu. Pošljemo ga v šolo vožnje in počakamo, da se vrne z veljavnim vozniškim dovoljenjem A kategorije.

Motorist brez motornega kolesa je pešec. Nakup motornega kolesa mora ustrezati željam in namenu vožnje motorista. Tukaj je mišljeno to, da si ne bi nekdo kupil motorno kolo, katerega namen je v totalnem nasprotju z željami in potrebami motorista. Motorist začetnik ve, da mora registrirati motorno kolo. Nekoliko manj pa ve, kako zavarovati motorno kolo, ker je na trgu veliko različnih ponudnikov zavarovanj in še več možnosti zavarovanj. Kaj sploh pomeni posamezen izraz in kaj dobi za svoj denar. Ni lahko. Pa sploh še nismo pogledali motorno kolo. V primeru novega motornega kolesa smo skoraj brezskrbni, saj je prodajalec poskrbel za tehnično brezhibno vozilo. Kaj pa rabljeno motorno kolo? Je mogoče motorist začetnik do potankosti seznanjen s svojim motornim kolesom? Pozna vse njegove posebnosti in, kako ugotoviti ali je tehnično brezhibno pred začetkom vožnje? Pnevmatike, katere so edini stik s cestiščem, zavore, da se varno ustavi, svetilni elementi, da je opazen in, da vidi v nočnem času, olje v agregatu motornega kolesa oziroma vse tekočine, da ne bo obstal ob cesti s sklonjeno glavo in jeznim pogledom.

Torej je potrebno motorista začetnika poučiti o njegovem motornem kolesu, da se bo lahko varno in zadovoljno vozil.

Motorist začetnik se je spoznal s svojim motornim kolesom in bi rad zapeljal na cesto. Brez obvezne zaščitne motoristične čelade ne bo šlo. Pa je to dovolj? Gledano zakonsko, da. Če pa želimo popolno zaščito, bo potrebno "civilna" oblačila in obutev pustiti doma. Na motorno kolo sodi popolna motoristična zaščitna oprema. Je bolj varno v primeru zoprnije. Vendar je potrebno vedeti, da motorist začetnik ne ve, kaj naj kupi in, kakšna naj bo določena stvar. Tukaj so v veliko pomoč specializirane prodajalne motoristične opreme, kjer prodajalci večinoma poznajo zadeve in znajo pravilno svetovati.

Pa ga imamo, motorista začetnika, oblečenega in z veljavnim vozniškim dovoljenjem ter registriranim in tehnično brezhibnim motornim kolesom. Pa je to dovolj, da ga bomo še kdaj videli živega in zdravega? To je šele začetek njegove motoristične poti.

Ker je pridobil vozniško dovoljenje, bi nekdo mislil, da zna voziti. Seveda, teoretično. Do sedaj je bil v prometu pod varstvom učitelja vožnje. Sedaj pa se prostovoljno vrže v morje polno "morskih psov" v obliki vseh mogočih prevoznih sredstev in njihovih upravljavcev. Da ne omenjam ceste, prometne signalizacije in vremenske razmere.

Ker imamo radi tega našega motorista začetnika, ga moramo poučiti o umetnosti preživetja v urbani džungli. Tehnika vožnje in s tem obvladovanje vozila sta mu neznani, zato moramo začeti tukaj. Naučiti ga moramo pravilno gledanje, da ne bo njegov pogled obstal na oviri, namesto, da bi iskal smer rešitve. Naučiti ga moramo rokovanja oziroma tehniko vožnje motornega kolesa. Sliši se smešno, vendar še vedno nekateri hodijo med počasno vožnjo in med polkrožnim obračanjem. S pravilno tehniko postane vse lažje in še samozavest se okrepi.

Poligon s stožci in primernim inštruktorjem je najboljša varianta za učenje tehnike vožnje. Na poligonu boli samo ego, na cesti vse ostalo.

Pa ga pošljimo na cesto. Enostavna zadeva, saj sta samo dva ovinka. Hecno, ampak resnično. Žalostno pa to, da motorist začetnik ne ve, kje naj se pelje, kam naj zavije, kako naj zavije, … Tukaj bodo pa prav prišle izkušnje pridobljene na poligonu. Nekako smo mu dopovedali, kaj in kako naj se obnaša na cesti. Sedaj pa še ostali udeleženci v prometu. Tukaj pa pomagata previdnost in predvidevanje. Kako naj ga naučimo teh dveh stvari? Ne moremo, ker je sam in sam spušča svojo pamet skozi desno zapestje v drobovje svojega stroja, kateri je lahko krotek ali pa podivjan. Odvisno od pobegle pameti skozi desno zapestje. Motoristu začetniku lahko predstavimo njemu nove situacije, opišemo ravnanja ostalih udeležencev glede na znake, ki jih dajejo, … Seveda mu moramo povedati, kako naj ravna v takšnih trenutkih in zakaj naj tako ravna. Moramo mu tudi dopovedati, da je predvidevanje izraženo skozi upoštevanje prometne signalizacije, saj nas le-ta opozarja na nam neznane nevarnosti in posebnosti oziroma na sam potek ceste.

Smo zmagali, ker smo motorista začetnika "oborožili" z vsem potrebnim? Samo v primeru, da je naš motorist začetnik dovolj zrel, da nas razume kot vir znanja in, da se vsakič vrne živ in zdrav.

Se kdo ukvarja z motoristi začetniki? Zakaj ne? Jaz bi se ukvarjal z njimi. Če ne zaradi drugega, da me ne povozijo med svojeglavo vožnjo, ko jim je pamet pobegnila skozi desno zapestje.

Lastna varnost

Ne bom ugotavljal ali se zaščitite med mesenim uživanjem ali ne hodite po mokrih stopnicah in še manj ali vam kdo drži lestev pri obiranju jagod. Je čisto vaša stvar ali se boste z glavo naprej prevrnili v kotel za kuhanje ...

Prav tako me ne zanima ali imate vse stroje in strojčke v vaši hiši ozemljene. Ne morem ravno napisati, da mi dol visi, ker nisem star in za stran vreči. Mi ne visi. 

Bom pa kakšno "pametno" napisal o prometni varnosti. Pa nisem "strokovnjak", saj je teh osebkov pri nas preveč. Bolj ali manj ugotavljam, da moramo biti vsi strokovnjaki, da preživimo. In ravno tukaj se postavi vprašanje, zakaj bi morali biti strokovnjaki, da preživimo na cesti. Saj vendar delamo vse prav in smo najboljši. Potemtakem vsi ostali delajo vse narobe ? Kot takrat, ko je Mujo ali pa Janez peljal kontra po avtocesti in na radiu slišal obvestilo, da nekdo vozi v nasprotno smer po avtocesti. Takoj je poklical na radio in povedal, da ni samo eden, ampak, da jih je veliko. 

In ravno ta prometna varnost je nekaj preveč samoumevnega. Torej je prometna varnost pravica in ne dolžnost. Pa recimo, da je prometna varnost pravica. Kdo v tem primeru skrbi za prometno varnost ? Je to država ? Mogoče vodstvo ljudske kuhinje ? Bo kar držalo, da je za pravice zadolžena država. Se vam zdi, da je država dobro poskrbela za pravico biti varen v cestnem prometu ? Je dovolj nadzora na cestah ? Je dovolj poskrbljeno za ceste ? Je dovolj poskrbljeno za prometno signalizacijo ? Je dovolj poskrbljeno za prometno izobraževanje ? Je dovolj poskrbljeno za ... ? Se vam zdi, da je vse to nekaj samoumevnega in brezplačnega ? Ker v primeru nadzora na cestah in posledično odkriti nepravilnosti postane ta pravica do prometne varnosti plačljiva. 

Pravijo, da se še mačke ne gonijo zastonj. Verjetno se za kaj drugega. Zakaj bi bila prometna varnost samoumevna in zastonj ? Je res prav zahtevati to pravico ? Zakaj pa bi sploh zahtevali to pravico ? Jo potrebujemo ? Mogoče jo pa izkoriščamo za svoja izživljanja in si pri tem mislimo, da imamo pravico imeti prometno varnost. Pa sploh še nismo dobili odgovor, kaj je to prometna varnost. Verjetno ni nekaj za na kruh namazati. Kako si predstavljate prometno varnost ? Je to zlikana cesta brez odvečnih prometnih znakov in skritih pajacev ? Pa je potem to še prometna varnost ali je to "delaj, kar želiš" ? 

Res je, pravico imamo imeti varne ceste. In to ne pomeni prazne ceste, ampak celoten paket z urejenimi cestami, pravilno postavljeno prometno signalizacijo, "pametnimi" vozniki, kateri upoštevajo "pametno" zakonodajo, "pametnim" nadzorom, ... Pravica je tako lepa stvar. Pa poglejmo še malo tisto drugo, malo manj zaželeno, besedico. Dolžnost. Ja, lahko tudi drugače napišem in sicer je dolžnost države, da nam da varne ceste in vse ostalo. Torej imamo pravico zahtevati varnost v prometu in dolžnost države je, da nam to omogoči. Kje podpišem ?

Dajmo biti malo samokritični. Samo malo, tako za vzorec in za zadoščenje. Kajti, po cestah se vozimo mi. In ta mi smo prometna varnost. Ne verjamete ? Bodite vsi doma oziroma v vlogi pešca in opazujte promet. Ni nobene prometne nesreče ? Le kako to ? Pa saj so vendar ceste uničene, prometni znaki napačno postavljeni, zakonodaja je bedasta in nekaj modrega je v grmovju. Še vedno ni nobene prometne nesreče ? Čudež, vam rečem.

Vrnimo se malo k dolžnosti. In sicer k tisti naši dolžnosti. To ni nič drugega, kot varno obnašanje na cesti in s kančkom zdrave kmečke pameti uporabiti znanje predpisov ter volje do življenja. Prehitevanje v škarje, sekanje nepreglednih ovinkov in ostala dejanja ne najbolj v skladu z zdravo kmečko pametjo niso zaželena pri ustvarjanju varnih cest. Pri vseh teh stvareh nekako ne moremo kriviti ceste ali belo neprekinjeno črto, da smo zapeljali na nasprotno smerno vozišče oziroma, da smo sekali ovinek. Prav tako ne vem, kako je lahko prometni znak za naselje kriv za prekoračitev hitrosti. Saj je ovinek viden od daleč in tudi prometni znak ima neki pomen. Bi mogoče kdo lahko to razumel, da smo nepoučeni o prometnih predpisih ? Smo totalni nesposobneži, ker ne znamo predvidevati in brati prometne znake? 

Kaj pa vem. če smo res tako nesposobni in rinemo z glavo skozi zid. Opravljanje vozniškega dovoljenja pravi, da poznamo vse, kar nas naredi varne voznike. Vsaj tistih nekaj ur vožnje v šoli vožnje je tako. Vse po predpisih in brez nervoze. Kaj se zgodi, ko dobimo vozniško dovoljenje v roke ? Je mogoče v njemu čip, kot v najbolj čistih "ljudskih vozih", da se preprogramiramo iz vzornega voznika v nekaj nasprotnega. Verjetno so tiste ure vožnje v šoli vožnje tako duhomorne in nezanimive, da se naši možgani ob prejemu vozniškega dovoljenja kar sami preklopijo na nekaj povsem drugega. 

Seveda imamo pravico imeti varne ceste. Kaj bomo pa mi naredili za to ? Varne ceste so naša dolžnost. Mi moramo poskrbeti, da ne bomo prehitevali v škarje, da ne bomo parkirali počez čez talne označbe na parkirišču, da ne bomo ...  Pretežko ? Ker v primeru neupoštevanja postane še težje, ker nenadoma oživijo modri grmi. In ravno ti modri pajaci naj bi skrbeli za prometno varnost. Pa recimo, da naj bi to počeli. Naj vse dni prijazno opozarjajo voznike prepričane v pripadajočo pravico do prometne varnosti, ki vozijo po svoji pameti ? Pa saj ni vsaka pamet za proč vreči. Zakaj pa je potem toliko prometnih nesreč in nevarnih situacij ? Saj vsi vozijo po pameti. Torej bi moral promet potekati varno in brez zastojev. Nekaj ne štima s to južno. Naj modri pajaci izločajo nevarne voznike ? In, ko pridemo mi na vrsto za izločitev iz prometa ? Da nismo nevarni ? Vedno so drugi nevarni, kajne. Sem vedel, da s temi modrimi pajaci ne bo nič. Vedno delajo ravno nasprotno od naših želja in potreb. Je to zarota ? 

Naša dolžnost je upoštevati prometne predpise, biti strpen, ... In to ves čas našega udejstvovanja v cestnem prometu. V nasprotnem primeru je kaos in kri na cesti. Še vedno mislite, da bodo drugi poskrbeli za prometno varnost ? Saj me poznate in veste, kje ter kaj delam. Zato vam lahko iz prve roke napišem, da državi pa res dol visi za njene državljane v primeru prometne varnosti. Torej mora vsak nekaj narediti za izboljšanje prometne varnosti. Ker državi ni interes boljša prometna varnost, ampak samo cingljanje evrčkov v blagajno od vseh voznikov na takšen ali pa drugačen način. Zato ne pričakujte, da bo država skrbela za vašo in našo prometno varnost, kar naj bi bilo nekaj samoumevnega in pripadajočega. Ker je vsak voznik dolžan skrbeti za svojo in za vseh ostalih udeležencev prometno varnost. 

Kaj smo do sedaj ugotovili ? Nič. Samo proč vržen čas je bil s prebiranjem tega zapisa. Vseeno hvala tistim, ki ste to prebrali in mogoče poleg opravili kakšen miselni proces. 

Še vedno mislim, da smo sposobni bolj varnega udejstvovanja v cestnem prometu in, da upanje umira zadnje. Več ali manj bi si želel razmišljanja med vožnjo in ne neke samoumevne vožnje, ker v zadnjem delu možganov ali pa kje drugje nastaja misel o naši pravici do varnih cest. 

Nič ni samoumevno in naša pravica je naša dolžnost.

Tečaj varne vožnje ali policijska izkušnja kot nasvet ali slalomiranje ali žvečenje tobaka v vrsti

Naslov takšen ali drugačen, vendar za nekatere vedno z drugačnim pomenom. Branje med vrsticami ne gre ? Meni tudi ne. Samo oči me bolijo od buljenja v bel papir oziroma barvo ozadja monitorja. 

Se bom poskusil osredotočiti na postavljene stožce in njih pomen. Pravzaprav je potrebno prvo razčistiti, komu so namenjeni in čemu so namen. Namenjeni so vsem, kateri bi radi videli in občutili simulacijo ceste pri majhni hitrosti na zaprti površini. Bom pa opisal samo naš poligon in ne "profesionalne" zadeve.

Ta naš poligon ni namenjen učenju "kolenčkanja", medsebojnega ali samostojnega "dirkanja", čim hitrejšega premikanja skozi prostor, kršenja predpisov ali česa podobnega. Namenjen je učenju varne vožnje s postavitvijo motorista v situacijo, katera je zelo podobna cesti. Vendar tukaj ni motečih in nasproti vozečih elementov, razen komentarjev nekaterih "najpogumnejših". Vse te vaje so narejene tako, da jih lahko uspešno izvedemo z vsakim motorjem. Če lahko naša bavarska kravica pleše med stožci, bo tudi vaš motor zmogel teh par ovinkov.

Vsi smo motoristi in vsi znamo voziti motor. Pa je to res ? Ni res in tudi sam se zavedam, da ne vem niti ne znam vsega. Ampak, da si nekdo to prizna, mora imeti jajca in še večja jajca, da to prizna ostalim.

Sedaj pa poligon. Potrebno bo zajahati motor, ker je pač temu namenjen. Pa kdo razmišlja, kako naj zajaha mašino ? Kako je najbolj enostavno in najbolj varno ? Saj ni neka znanost, samo je prav, da se nekoga opomni, da počne nekaj na težji način. Nekako je najbolj pametno puščati motor v prestavi, če je parkiran na stranski tački. Tista prestava je nekakšna ročna zavora, da nam ga kdo ne podere nehote ali pa celo hote. Pri prijemanju za krmilo boste opazili, da je enostavnejše, če je obrnjeno v desno, saj imamo tako veliko večjo kontrolo nad motorjem, ker sta obe roki enako iztegnjeni. Hkrati s prijemom za krmilo stisnemo prednjo zavoro in tako stabiliziramo motor na mestu, da se ne bi premaknil naprej ali nazaj ob naši nerodnosti ali pri spolzki podlagi. Nič novega, ampak nekaj enostavnega, kar lahko marsikomu olajša manever "skok v sedež". Recimo, da je pri "razjahanju" v obratnem vrstnem redu. 

Pa smo pri speljevanju. Že tukaj vidimo, da se nekaterim vlečejo noge po tleh. Noge so za hojo, motor je pa za vožnjo. Torej, speljemo in noge namestimo na stopalke. Najbolj udobno je zatakniti pete škornja za stopalke in odjahati v sončni zahod. Kaj pa ovinki, kjer se viseči del škornja nevarno približa podlagi ? So že bili primeri, ko se je noga srečala s podlago. Ni neboleče. Za nekatere je to samo praznjenje denarnice, ker uničujejo škornje, za druge pa tudi hospitalizacija. Torej, blazinica prednjega dela stopala na stopalki. Prej sem napisal, da se nekaterim pri speljevanju vlečejo noge po tleh. Bi predlagal eno drugačno tehniko speljevanja, katera je lažja in odpravlja vlečenje nog. Vsaj ene noge. Smo na motorju in z roko držimo prednjo zavoro. Seveda si ne želimo nekontroliranega premika motorja, zato pa držimo zavoro. Je pa nekoliko nerodno speljati s popuščanjem prednje zavore, dodajanjem plina in popuščanjem sklopke. Pa dajmo še malo zaposliti ostale ude. Torej, z levo nogo vklopimo prvo prestavo in jo postavimo na tla. Z desno nogo stopimo na stopalko zadnje zavore, zaradi česar lahko spustimo prednjo zavoro, saj je motor še stabiliziran na mestu.

Sedaj nam ostane samo še dodajanje plina in popuščanje sklopke ter zadnje zavore. Ste že kdaj speljevali na klancu ? S to tehniko je to zelo enostavno. Predvsem je pa pomembno, da je desna noga še nekaj časa na zadnji zavori, saj lahko pred vas zapelje drugo vozilo ali pa od nikjer pade kakšen pešec. V tem primeru imate levo roko še vedno na sklopki in jo lahko stisnete, da se ne osramotite z ugasnjenim motorjem, kateri vas lahko tudi prevrne, z desno nogo pa lahko stisnete zadnjo zavoro in ustavite. Zelo enostavna in delujoča tehnika. Predvsem bo pa pomagala pri naslednjih vajah. 

Motorist je speljal in noge ima na stopalkah. Vožnja v krogu. Enostavno ? Za nekatere. Čisto enostavna vaja, kjer ne počnemo drugega, kot vozimo v krogu. Zakaj pa nekateri vozijo cik-cak v krogu ? Ker gledajo stožce in, ker jih pogled vodi od stožca do stožca. Enako je na cesti. Zagledajo se v oviro in ne vozijo v  smeri vožnje oziroma v smeri rešitve, temveč od ovire do ovire. Ni najbolj varno. Pa tako enostavna vaja je to. Vendar ta krog ni sam, saj sta v njem še dva kroga. Sredinski krog nas prisili pravilno gledati in se pravilno postaviti z motorjem v omejen prostor. Jasna zadeva je, da motorist prevozi ovinek v nagibu. Torej ga bo tudi tukaj. Ampak vožnja preblizu notranji strani pomeni dotik stožca, kar je enako vožnji ob sredinski črti in nasprotnem prometu ali ob desnem robu ceste, kjer so lahko stavbe. Torej se moramo voziti po zunanji strani, kar je enako vožnji po svojem smernem vozišču. In smo lahko v nagibu, saj je naše telo znotraj našega smernega vozišča ali prometnega pasu. Gledanje. Ne gledamo stožcev, kakor ne gledamo varnostne ograje ali dreves ob cesti. Naš pogled mora biti usmerjen v daljavo (ne zasanjano ali zakajeno), da pravočasno opazimo karkoli na cesti. Krog ni velik, ampak se takoj vidi, kdo se pravilno postavi na cesto oziroma na omejen prostor v krogu. Pri tem je tudi potrebno vedeti, da je zunanja linija daljša, kar pomeni, da imamo lahko večjo hitrost oziroma ni potreben takšen nagib, kot pri vožnji po notranjem delu. Potem nam pa ostane še notranji krog, kateri nas s svojimi dimenzijami prisili v gledanje v krog oziroma v ovinek na cesti in na vožnjo po zunanji strani. Hkrati pa tukaj vsakdo ugotovi, da z nagibom motorja zmanjšamo potreben prostor za obračanje na mestu ali speljevanje ostrih ovinkov. Pri teh ostrih ovinkih in obračanjih ne smemo pozabiti na tehniko in sicer plin, sklopka in zadnja zavora. Prednja zavora nam ni v pomoč, prej v oviro, saj se motor spredaj posede in nas želi prevrniti. Plin je potreben za delovanje motorja (če ugasne, bo zadnje kolo blokiralo in sledi ...), sklopka mora biti drseča, da uravnavamo hitrost vožnje, z zadnjo zavoro pa stabiliziramo motor in tudi zmanjšujemo hitrost ter se ustavljamo. Tukaj so hitrosti majhne in ta tehnika deluje. Pa še nekaj je pomembno; podiranje motorja (proč z grešnimi mislimi) v smeri vožnje. Krmilo potisnemo v ovinek in s tem spravimo motor v nagib. Pri večjih hitrostih je to zelo enostavno izvedljivo s premikom krmila v nasprotno smer. Takrat se motor kar sam odloči nagniti v ovinek. 

Slalom. Zelo enostavno in nepotrebno ? Tudi na cesti si sledijo ovinki v obliki poligonskega slaloma. To je užitek in ne ravnine. Nekateri postavijo štiri ali pet stožcev, da se motorist nekoliko premakne levo in desno. To je veliko premalo in ne pokaže realne slike dogajanja in motoristovega obvladovanja motorja. Torej, deset ali več stožcev, da nas le-ti prisilijo v enakomeren ritem vijuganja s pravilnim gledanjem mimo stožca oziroma ovire na cesti ter z obvladovanjem motorja. To obvladovanje pa ni neko privijanje plina, ampak počasna vožnja, kjer uporabljamo plin, sklopko in zadnjo zavoro. Enako, kot na cesti pri počasni vožnji ali pri speljevanju ostrih ovinkov. Verjetno je vsem jasno, da je namen slaloma vožnja mimo stožcev in ne preko njih.

Torej so stožci naše ovire na cesti. In teh ovir ne želite povoziti. Peljite mimo njih. Ampak učenje na poligonu je cenejše in varnejše, saj je stožec mehak in ga lahko brez posledic povozite. Vendar jih je potrebno obvoziti. Kako ? Čisto enostavno. Speljemo, sklopka je drseča, da uravnavamo hitrost, nekoliko plina, da motor deluje in nima namena ugasniti, desna noga je na stopalki zadnje zavore, da po potrebi zmanjšujemo hitrost vožnje. Gledamo mimo stožcev in sicer vsakega naslednjega tam, kjer želimo, da gre prednja guma motorja. Stožce je potrebno nekoliko obvoziti, saj zadnja guma ne sledi v popolnosti prednji gumi in tudi motor je širši, kot je sama guma. Zato je potrebno gledati mimo stožca nekoliko v desno in nekoliko v levo in sicer na zunanjo stran. Vsak motorist bo sam občutil svojo vožnjo s tem ali se med stožci muči ali pa jih obvozi z lahkoto. Tukaj se takoj vidi ali nekdo pravilno gleda, saj se ob nepravilnem gledanju motor takoj znajde ob stožcu ali pa na stožcu. In enako je na cesti, takoj smo v oviri takšni ali drugačni. Če ne verjamete, pa med vožnjo glejte v luknjo. Takoj jo boste začutili in sploh se ji ne boste mogli izogniti. Tudi tukaj je potrebno prisiliti motor v nagib, kar naredimo s potiskanjem krmila v željeno smer. 

 Sedaj je ena vaja za premagovanje zavitih cest na prelaze in s prelazov. In to je osmica v omejenem prostoru. Vaja ni nič drugega, kot pravokotnik omejen s stožci. Kot smo že zvedeli, stožci ne povzročajo škode in ne povzročajo bolečin. Namen vaje pa je pripraviti motorista do tega, da bo gledal v smer vožnje oziroma v smer rešitve in pri tem izkoristil ves prostor, da bo varno naredil osmico oziroma speljal oster ovinek ali celo več zaporednih ostrih ovinkov. Sama vaja ni noben tehnološki prvenec, ampak je samo prisila, da motorist vozi po zunanjem robu oziroma se pelje po daljši poti in si s tem poveča manevrski prostor. Nekako tako, kot šleper odpelje ovinek, moramo tudi mi zaradi lastne varnosti izbrati široko linijo, kjer smo manj v nagibu, imamo več prostora in v izteku ovinka ne zapeljemo na nasprotno smerno vozišče. Samo za to se gre in za nič drugega. Pri tem nas ta vaja prisili obrniti glavo v smer vožnje oziroma v smer rešitve, saj le tako vodimo motor v želeni smeri. Razen, če ima nekdo željo voziti po nasprotnem smernem vozišču. To vodenje motorja v željeno smer je pa zopet potiskanje krmila v ovinek in ne nagibanje telesa z vlečenjem motorja za seboj. 

Izogib oviri in ustavljanje. To itak vsi znamo. Res je, da se je še vsakdo ustavil. Vprašanje pa je, na kakšen način in kje. Pri tej vaji se vozimo naravnost med stožci do ovire, katero predstavljajo stožci in se ji je potrebno izogniti ali pa se ustaviti pred njo. Za ogrevanje je vedno prvo zaviranje z ustavitvijo. Ustavitev je ustavitev in ne počasna vožnja naprej. Torej, ustavitev, ena noga na tla in šele na to nadaljevanje vožnje. Zaviramo samo z zadnjo zavoro, samo s prednjo in z obema. Da vidimo razliko in, da se prepričamo v smotrnost uporabe obeh zavor. Med zaviranjem vedno uporabimo sklopko. Zakaj ? Da motor ne ugasne. Ni še nikoli ? Pri ustavitvi brez uporabe sklopke bo ugasnil. Pa še za nekaj je dobra sklopka. Pri izogibu oviri bo oddvojila motor in zadnje kolo, kar bo preprečilo zaviranje z motorjem in morebitno izgubo kontrole nad vozilom. To pa ni nič drugega, kot tisti osovraženi člen v zakonu. Torej, zaviranje. Kaj smo tukaj ugotovili ?  Da se z zadnjo zavoro zavorna pot nenormalno podaljša in, da se z uporabo obeh zavor motor bistveno prej ustavi in, da je tudi bolj stabilen. Zanimiva je tudi vaja, kjer se je potrebno z odločnim zaviranjem čim bolj približati oviri. Tukaj gre za ocenjevanje razdalje oziroma mesta zaviranja do ovire. 

Pa še izogib oviri. To se zgodi, ko opazimo oviro, pred katero se ne bomo mogli ustaviti zaradi naše hitrosti ali pa zaradi nenadnega pojava ovire pred nami (izsiljevanje ali kaj podobnega). Zato smo pa pred tem trenirali pravilno zaviranje z obema zavorama in s stisnjeno sklopko. Enostavna zadeva. Peljemo proti oviri, na določeni točki stisnemo sklopko in odločno zaviramo z obema zavorama. Ampak v nekem trenutku ugotovimo, da bomo kljub odločnemu zaviranju trčili v oviro. Takrat s pogledom oziroma z obračanjem glave poiščemo prazen prostor levo ali pa desno ob oviri, spustimo zavore, sklopko ne popuščamo, potisnemo krmilo (potikanje krmila smo prakticirali že pri ostalih vajah) v željeno smer oziroma v smer rešitve, obvozimo oviro in poravnamo motor na isto linijo, kot pred izogibom oviri. Zakaj poravnamo motor na isto linijo ? Ker vozimo po svojem smernem vozišču in se nočemo pojaviti pred vozilom, katero nam pripelje nasproti po svojem smernem vozišču.

Pri tej vaji je hitrost majhna in nas samo uči ravnanja ob takšnih dogodkih. Hkrati pa nas tudi strezni, saj hitro ugotovimo, da bomo s prehitro vožnjo ali zaradi izsiljevanja nekoga zelo težko izvedli takšen manever. Torej lahko ugotovimo, da ta vaja sploh ni enostavna in je kar "tečna". Je pa res, da nas rešuje ob kritičnih trenutkih. 

In ravno med zaviranjem je zadnjič motorist na ravnem delu ceste padel. Kaj je bilo krivo, da je na cesti nastala dolga črna črta ? Pa ni to edina prometna nesreča, kjer sem videl dolgo črno črto. Zato pa pravim, da je potrebno trenirati oziroma vaditi med stožci, kateri veliko odpuščajo. 

Sploh nisem imel namena pisati o poligonu, ampak me je Snecer opomnil, da s svojim početjem "vzgajam" cestne dirkače. Če bo kdo v opisu našel nasvet za "kolenčkanje" ali kaj podobnega za uresničitev mokrih sanj cestnih dirkačev, naj mi prosim sporoči. Bom pospravil stožce. 

Celoten poligon je sestavljen iz vaj, katere simulirajo vožnjo po cesti in s tem skušajo pripraviti motorista do pravilne in varne vožnje. Predvsem gre tukaj za "obračanje" glave, saj je le-ta računalnik in vodi motorista v tisto smer, kamor je obrnjena. In ta "obrnjenost" oziroma zagledanost v oviro je še vedno težava. Gledamo v smer vožnje oziroma v smer rešitve. Pri vsem tem pa je pomembna tehnika vožnje. S pravilno tehniko je vse bolj enostavno in tudi bolj varno. So stvari, katere so nekaterim same po sebi logične. Vendar je precej motoristov, kateri se učijo na svojih napakah oziroma sploh ne vidijo in ne zaznajo karkoli narobe pri svoji vožnji. Lahko so zelo hitri. Vendar je ta hitrost posledica konjev med nogami in "ravnih" ovinkov. In vsi vemo, da je hitro, hitro prehitro. Ravno zaradi takih se mi zdi vredno pobirati stožce, da se ne bodo znašli na moji strani ceste. Ste razumeli ? Za varnost se gre. Varnosti nas vseh. Ker nekdo, ki ga vsak dan udari stožec po nogi, bo dobro premislil ali bi ta stožec zamenjal s čim tršim na cesti. 

Prav tako niso ti tečaji samo "slalomiranje" med stožci, ampak tudi pogovor, izmenjava izkušenj, seznanitev z vsem povezanim s cestnim prometom in druženje. Tukaj lahko vidite vse javne službe, katere lahko spoznate ob prometni nesreči ali kakšnem drugem podobnem dogodku. Ste že videli, kako se oživlja človeka, kako se ga rešuje iz zveriženega vozila, kako se išče ude po grmovju, ... ? Pridite, bomo poskusili simulirati. Ker v realnosti sem že vse videl in nimam nobene želje po ponovitvi.

Zaradi preprečitve zgoraj opisanega se je dobro vsaj nekoliko spustiti na realna tla in nekaj storiti zase ter posledično tudi za druge.

Prometna signalizacija in njihova postavitev

So znaki takšni in drugačni moteči ter nepotrebni? Bi lažje živeli brez njih? Brez vseh tistih reklamnih panojev vsekakor. Pa je že kdo valil krivdo na dekolte mične gospodične, ko je prednji del svojega vozila prav po moško zaril v zadnji del neznanca? Lahko je tudi žensko nabijanje od zadaj, da ne bo kakšne feministične pritožbe.

Kaj pa tiste bele kače po cesti? Je njih pomen zavezujoč? Mogoče v glavah ustvarjalcev bele kreacije na asfaltni podlagi. Pa so svojo umetniško žilico prenašali skozi šobe stroja zaradi potešitve svojega ega ali zaradi nagajanja voznikom?

Ime kraja v črnem okvirju nekje na koncu prazne ceste. Kdo je tisti, ki s tem simbolom inkasantstva greni življenje premnogim divjim v srcu in s prepihom med ušesi? Je to le zloba mračnega uma ali klic nekoga na robu civilizacije? Ah, nakladam. Za varnost gre. Če kdo verjame. Zakaj pa ne bi verjeli?

Pa niso samo te kreacije na in ob cesti, katere polnijo državno blagajno, v lepi naši. Najdejo se tudi nekateri prav koristni znaki. Recimo delo na cesti. Predvsem takrat, ko se že kakšen teden vozimo mimo njega in z očesom iščemo oranžne postave ter hkrati ugotavljamo, da je malica najlepši del službe. Ampak njihova malica se vleče že ves teden. Kaj pa mi vemo, koliko oni potrebujejo hrane, da zmorejo vse tisto delo.

Šalo na stran. Pa včasih znake tudi.

Kaj pa vsi tisti znaki za nevaren ovinek ali za dva oziroma več zaporednih ovinkov? So odveč? Za domorodce sigurno. Pa še njih preseneti kakšen nov odsek po preveč izpraznjenih pločevinkah ali steklenicah. Kako naj potem nekdo od drugod vozi varno, če lisice skrijejo znake? Težko. Sploh, kadar s kolenom preverja temperaturo in teksturo asfalta. Občasno postane koleno premalo in kar s celim telesom strokovno oceni podlago. In ravno takrat pride lisica s tistim znakom in ga postavi v sredino izletne cone. Pa, če jo ne bi …

Nasploh so ti prometni znaki ena sama nadloga. Če jih ni, nam manjkajo, če so, pa nas omejujejo v našem svobodnem načinu življenja. In to vedno takrat, ko se igla približa redečemu polju. Pa še tisti stric z loparčkom skače po cesti. Delat naj gre, namesto, da se skriva za reklamnim panojem.

Kljub temu pa ne moremo brez vseh teh znakov. Kako pa naj bi vedeli, kje vse smo se vozili? Naj se vstavimo in vprašamo po imenu kraja? Ah, dajte no. Kdo bo ustavljal sredi hiš, ko pa mašina tako lepo poje. Bodo že drugi povedali, kje so nas slikali. Tako bo vsaj nekaj za spomin.

Iščete bencinski servis, gostilno, prenočišče, …? Na tabli piše kaj in kako do omenjenega. Koristna informacija. Kaj pa tista številka v okroglem znaku? Je tudi to koristna informacija? So možgani dovolj zmogljivi za procesiranje toliko informacij ali mogoče določene informacije zavestno ignorirajo zaradi prezasedenosti pomnilnika? Mogoče je pa hitrost potovanja krivec za zmrznjene možgane. Kot pri tistem Arabcu, ki je preveč gnal kamelo skozi puščavo, pa je revica zmrznila, ker jo je preveč hladilo.

Kako pa naj vemo, kateri znaki so koristni in kateri so nepotrebni? So sploh vsi postavljeni z razlogom ali so kar nametani zaradi razmetavanja državnega ter občinskega denarja? Bi bilo boljše brez njih? Kako bi na nepoznani cesti predvideli nevaren ovinek v levo ali pa v desno? S prilagojeno hitrostjo? Kje je pa potem užitek? Najlepše je gnati mašino in samo spremljati znake, kateri nas usmerjajo v levo in v desno. Verjetno zelo lepo, če ne bi nekdo potegnil belo črto. Pa kaj za vraga ravno tam, kjer je idealna linija. Zarota, vam rečem.

Obstaja nekaj najmanj priljubljenih znakov, saj z njihovo postavitvijo ubijajo užitek v vožnji. Sploh, kadar država vtika prste v zasebne denarnice. In s tistimi točkami grozeče gleda v vozniško dovoljenje. Pa zakaj je ravno tam prehod za pešce, ko pa je tako fajn ravnina za prehitevanje? In vsi ti pešci po celi cesti. Doma naj bodo. In naj ne hodijo po vasi, ker se ravnokar peljemo na izlet z nezmanjšano hitrostjo.

Znaki so in bodo nadloga. Tudi tiste bele črte niso nekaj koristnega. Saj vsakdo vidi, kje je rob asfalta. Ma prav brez veze je toliko tabel postavljenih ob cesti. Še posebej tam, kjer se nekdo odloči nabirati maline se najde posebno trda štanga. In potem boli. Enkrat samo motor, drugič tudi telo. Mogoče bi bilo pa boljše ostati doma in preko tv ekrana spremljati dogajanje na cesti z vsemi njenimi pastmi. Še posebej tiste obcestne pasti na štangah so nevarne. Sem slišal nekoga govoriti, da je slišal od …, kako je en znak pretepel motorista. En teden sem samo od daleč gledal cesto. In potem svizec …

Na koncu bomo ugotovili, da znake potrebujemo, jih preklinjamo, jih pogrešamo, … Zakaj? Vsak zase ve. Predvsem pa moramo vedeti, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Tako je tudi s prometnim znaki. V teoriji je namen dober, potem pa se v praksi prikrade hudič in vse pokvari. In ta hudič so vse tiste brihtne glave, ki te znake postavljajo pametno in malo manj pametno ter mi vozniki, ki jih gledamo, pa ne vidimo ali pa vidimo in si mislimo svoje. Mogoče bo pa nekoč nekje znak za konec ceste. Mu bomo slepo verjeli ali se bomo z nezmanjšano hitrostjo hiteli prepričati v pravilnost postavitve?

Dolžina

Rodili smo se majhni in umrli bomo majhni. Vmes pa … tekma in merjenje. Kaj ima to veze z motorizmom ? Mogoče bo odgovor razkrit v nadaljevanju.

Vsakodnevno ali pa občasno prebiranje tega foruma in tudi pogovori razkrivajo stalno borbo za prevlado. Vedno je nekdo višje. Kot opice na drevesu. Samo, da so te opice večinoma enake, medtem, ko so druge oblečene v nekaj primernega situaciji in skladne z nadomestkom bingljajočega primanjkljaja. Kakor koli vzamemo, plezanje na drevo zahteva nekaj spretnosti in nič vrtoglavice. Se najdejo tudi osebki brez plezalnih veščin. Ampak ti sedaj niso zanimivi.

Zanimivi so plezalci. Ti so večinoma najboljši in najhitreje plezajo. Sploh jih ne moti način plezanja in še manj hitrost plezanja. Da ne bo kdo pomislil, da je tukaj govora o pravih opicah. Ni in ne bo. Je samo neka primerjava. Ker biti v množici enakih je dolgočasno in je potrebno izstopati ali pa vsaj višje splezati. In, ker je tematika motoristična, naj tako tudi ostane. Brez opic, seveda.

Pri motorizmu plezanje ni vedno zaželeno. Zato je potrebno najti nekaj drugega, da se motorist pokaže. To, da se pokaže je pa seveda stvar okusa in domišljije. Predvsem pa zahteva priprave. Ker nadomestiti tisti centimeter ali pa dva le ni tako enostavno. Sploh, kadar to zahteva stil.

Zakaj je tisti centimeter tako pomemben ? Je kdo dobil "otkaz" zaradi tega nesrečnega centimetra ? Tudi mogoče. Vendar so sedaj trgovine nabito polne z nadomestki vseh barv in vseh vrst. Samo izbrati je potrebno.

In tako dobimo motorista vsega sijočega in novega s polnim hlevom konjev pod seboj. Kaj reči, kot ga občudovati. Je to namen tega oblačenja in jahanja čim večje črede ? Kazanje in poziranje ? Ni več tiste preprostosti in osebne zapeljivosti ? Se je umaknila in skrila pred nadomestkom moškosti ? Tako nekako se kaže dolžina v teh časih. S podivjano čredo med nogami in sijočim oklepom.

Z napredkom prihajajo vse močnejši in hitrejši enosledni hlevi. In ti hlevi niso ne vem kako veliki. Vendar so hitri in uživaški. In smo spet pri borbi; kdo je močnejši, hitrejši, lepši. Je res, da si nekateri s povečevanjem konjev med nogami nadomeščajo manjkajoči centimeter ali dva ? Ali je mogoče obratno in se z neuporabo in manjšanjem za centimeter ali dva nekateri zatekajo k jeklenim nadomestkom ?

Ker druge razlage verjetno ni za uprizarjanje razstave v hitrosti, moči in lepoti. Nekje manjka oziroma narava ne da in je že nekaj umetnega nekje drugje. Seveda so tudi drugačni motoristi. Taki, ki imajo vse in še nadomestek je močan ter hiter. Ker so si ga zaželeli in, ker ga potrebujejo. Pač stvar odločitve in predmet želja. Kar pa ne pomeni, da ostali iz ljubega miru razstavljajo svoj predmet moči in hitrosti. Že pripeljejo se, kot največji šampioni in nato primerjajo dolžino in kvaliteto nadomestka. In je takoj primerjava, zakaj je eden hitrejši, drugi močnejši, tretji …

Se ti motoristi vozijo ali se samo pripeljejo na razstavni prostor ? Ker nekateri se vozijo in vozijo in imajo kar veliko čredo med nogami. Drugi se morajo pa dokazovati z nekimi kratkimi šprinti po tistih dveh znanih ovinkih. In takoj nato sledi, kdo ima daljšega. Na parkirišču seveda. Samo še sabljanje manjka.

Nič kolikokrat gledamo primerjavo na cesti. Vedno se najde nekdo, ki želi biti višje. Kot tiste opice iz uvoda. Ker pa motorizem ni plezanje na drevo, se kazanje kaže na cesti, kjer je nižje boljše, na parkirišču, kjer tehnični podatki prevladajo, v malinah, kjer se plastika bolj razleti, kot jeklo.

Goli in prestrašeni smo vsi enaki. Razlika se pokaže pri skrivanju za temnim vizirjem s sklonjeno glavo tja nekam v števce in kolenom na sosednjem pasu. Pa kasneje pri naštevanju bonbončkov nameščenih v tisti kup jekla in plastike zamenjane za določen denar s praznim usnjem na sebi. Je res tako pomembno imeti več in se kazati z več ? In je prazen kombinezon težje napolniti, kot se zadovoljiti z nadomestkom ? Kje so časi, ko je bil moški moški in ne preplašena punčka skrita v praznem kombinezonu ? Se res napovedujejo časi drugače krojenih oblačil ?

In spet smo pri tistem kupu jekla in plastike. Tako dovršen kup nečesa, da je že sam pogled nanj zaslužen za globok vzdihljaj. Gre dovolj hitro ? Bo dovolj močan ? Ga bo mogoče postaviti na zadnje kolo tudi pri visoki hitrosti ? Se nihče ne vpraša, če bo avtovleka imela probleme pri natovarjanju tega kupa, sedaj pa res nečesa ? S tem naj se ubada možakar v delovni obleki z varnostnim brezrokavnikom. On bo že vedel, kdo je najhitrejši, kdo je najmočnejši, kdo je …

Kako in zakaj pride do tega, da nekomu dovolj ni dovolj ? Je vse res, kar je zgoraj napisano ? Ali je to le posledica pomanjkanja spanja ? Mogoče je pa vse res.

Sploh pa ni to pomembno, dokler vsi uživamo. Tako tisti z dolgimi, kot tisti s kratkimi. Ampak še vedno se sliši, da se za nekoga z veliko konjenico med nogami reče, da ga daje kompleks. In ta kompleks je sorazmeren s primanjkljajem.

Še dobro, da imam po moči majhen motor. In, da se rad vozim s skuterjem.