Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Tretja razvojna os

Izraz tretja razvojna os pomeni prometno povezavo, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). Del povezave sta tudi novi državni cesti od avtoceste A2 pri Novem mestu do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug ter od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug.

Strateški nacionalni okvir

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije je tretja prometna os omenjena kot cestna povezava, ki se iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja navezuje na avtocesto pri Celju ter se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb–Reka. Investicija v tretjo os je vključena v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030.

Tretja razvojna os – jug

Nova cestna povezava na južnem delu tretje razvojne osi je razdeljena na dva odseka:

  • 1. odsek: od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek, v dolžini 5,05 km, vključno s Šentjoško cesto do Belokranjske ceste (zajema prvo in drugo etapo nove cestne povezave), in od priključka Osredek do priključka Maline, v dolžini 12,4 km (zajema tretjo in četrto etapo nove cestne povezave) ter
  • 2. odsek: od priključka Maline do priključka Metlika sever (pododsek A, v dolžini 8,0 km), od priključka Metlika sever do MMP Metlika (pododsek B, v dolžini 2,5 km) in od razcepa Gradnik do Črnomlja jug (pododsek C, v dolžini 20 km).

Plansko podlago za južni del tretje razvojne osi predstavlja:

 

Osnovni tehnični podatki o novi trasi na 1. odseku (prva in druga etapa ter tretja in četrta etapa):

  • dolžina štiripasovne ceste: 17,9 km,
  • dvopasovne navezovalne ceste 3,1 km,
  • 7 izvennivojskih priključkov,
  • 3 mostovi,
  • 4 viadukti,
  • 1 predor Gorjanci (dolžine 2.341 m),
  • 2 pokrita vkopa,
  • 10 nadvozov,
  • 10 podvozov,
  • 2 podhoda in
  • 2 počivališči (tipa E, F) – Težka Voda vzhod in Težka Voda zahod.

 

Osnovni tehnični podatki o novi trasi na 2. odseku:

  • dolžina trase 30,7 km (od tega 26,0 km HC in 4,70 km krakov razcepa Gradnik),
  • 5 izvennivojskih priključkov,
  • 1 razcep (Gradnik),
  • 15 nadvozov (maksimalne dolžine 228 m),
  • 2 pokrita vkopa (dolžine 50 in 70,5 m),
  • 11 podvozov,
  • 1 prepust,
  • 3 podhodi,
  • 11 mostov (maksimalne dolžine 236 m),
  • 1 nadhod,
  • 1 viadukt (dolžine 183,1 m),
  • 2 ekodukta (dolžine 80 m),
  • 2 oporna zidova (skupne dolžine 420 m),
  • oskrbni postaji Gradnik vzhod in Gradnik zahod,
  • počivališče Poštni hrib s površinami za izločanje tovornjakov,
  • počivališče Brstovec s površinami za izločanje tovornjakov,
  • počivališči Krevljica vzhod in Krevljica zahod,
  • baza za vzdrževanje Brezje,
  • dvopasovna povezovalna cesta Semič v dolžini 1,4 km,
  • dvopasovna dostopna cesta PSC Vrtača v dolžini 0,8 km,
  • dvopasovna povezovalna cesta Črnomelj sever v dolžini 2,5 km,
  • dvopasovna povezovalna cesta Črnomelj jug v dolžini 3,3 km.

 

Gradbene situacije in načrti za odsek Novo mesto vzhod–Osredek:

 Gradbena situacija hitre ceste

 Karakteristični prečni prerez hitre ceste

 Karakteristični prečni prerez Šentjoške ceste

 Pregledni vzdolžni profil hitre ceste

 Vzdolžni profil Šentjoške ceste

 Načrt prometne opreme in signalizacije hitre ceste

 Prikaz prometne opreme in signalizacije Šentjoške ceste

 

Trasa južnega dela tretje razvojne osi

Aktivnosti v izvajanju: Tretja razvojna os JUG

Aktivnosti v izvajanju
Realizirana aktivnost
Aktivnost v teku
Aktivnost se še ni pričela
Prvi odsek: prva in druga etapa
Aktivnost Status
Sklenitev pogodbe z inženirjem
Razpis za izdelavo PGD in PZI dokumentacije ter izvedbo GGH raziskav
Razpis za izvedbo parcelacije oziroma prenos lege na teren
Razpis za odkupovalce zemljišč
Javni natečaj za dva mosta čez Krko
Razpis za izdelavo investicijske dokumentacije
Izdelava PGD dokumentacije ter GGH raziskav
Izvedba parcelacije
Zagotovitev pravice graditi
Izdelava PVO
Investicijska dokumentacija
Arheološke raziskave
Pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku
Izdelava PZI dokumentacije
Razpis za izbiro izvajalca del
Izvedba del
Prvi odsek: tretja in četrta etapa
Aktivnost Status
Sklenitev pogodbe z inženirjem
Gradbeno tehnične in prometne preveritve ter priprava razpisa
za izdelavo DGD in PZI dokumentacije ter izvedbo GGH raziskav
Razpis za izvedbo parcelacije oziroma prenos lege na teren
Razpis za odkupovalce zemljišč
Razpis za izdelavo investicijske dokumentacije
Izdelava DGD dokumentacije ter GGH raziskav
Izvedba parcelacije
Zagotovitev pravice graditi
Izdelava PVO
Investicijska dokumentacija
Arheološke raziskave
Pridobitev gradbenega dovoljenja
Izdelava PZI dokumentacije
Razpis za izbiro izvajalca del
Izvedba del
Drugi odsek: pododseka A in B
Aktivnost Status
Sklenitev pogodbe z inženirjem
Izdelava študije izvedbe projekta (vključno z pododsekom C)
Izdelava predinvesticijske zasnove (vključno z pododsekom C)
Gradbeno tehnične in prometne preveritve ter priprava razpisa
za izdelavo DGD, PZI in PVO dokumentacije ter izvedbo GGH raziskav
Razpis za izvedbo parcelacije oziroma prenos lege na teren
Razpis za odkupovalce zemljišč
Razpis za izdelavo investicijske dokumentacije
Izdelava DGD in PVO dokumentacije ter GGH raziskav
Izvedba parcelacije
Zagotovitev pravice graditi
Investicijska dokumentacija
Arheološke raziskave
Pridobitev gradbenega dovoljenja
Izdelava PZI dokumentacije
Razpis za izbiro izvajalca del
Izvedba del

Tretja razvojna os – sever

Severni del tretje razvojne osi je razdeljen na dva odseka:

  • prvi odsek od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj–Koper) do priključka Velenje jug, dolžine približno 14 km, ter
  • drugi odsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, dolžine 17,5 km.

Plansko podlago za odseka predstavljata Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug ter Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug.

Osnovni tehnični podatki o novi trasi:

  • dolžina štiripasovne ceste: 31,5 km,
  • dvopasovne navezovalne ceste: 3,4 km,
  • 8 izvennivojskih priključkov,
  • 5 dvocevnih predorov,
  • 1 enocevni predor,
  • 3 galerije,
  • 4 pokriti vkopi,
  • 26 viaduktov,
  • 15 podvozov in 1 podhod,
  • 11 nadvozov,
  • 8 mostov,
  • obojestransko počivališče tipa 1 (sanitarije, turistične informacije, bife, rekreacija) – počivališči Podgorje vzhod in Podgorje zahod,
  • spremljajoči objekt tipa 2  (bencinski servis, trgovina, bife, sanitarije, turistične informacije) – počivališče Podgora,
  • avtocestna baza.

Aktivnosti v izvajanju: Tretja razvojna os SEVER

Aktivnosti v izvajanju
Realizirana aktivnost
Aktivnost v teku
Aktivnost se še ni pričela
Prvi odsek  
Aktivnost Status
Sklenitev pogodbe z inženirjem
Razpis za izdelavo PGD in PZI dokumentacije ter izvedbo GGH raziskav
Razpis za izvedbo parcelacije oziroma prenos lege na teren
Razpis za odkupovalce zemljišč
Razpis za izdelavo investicijske dokumentacije (IP)
Izdelava PGD dokumentacije
Izvedba parcelacije
Pridobivanje nepremičnin
Izdelava PVO
Investicijska dokumentacija
Arheološke raziskave
Pridobitev gradbenega dovoljenja
Izdelava PZI dokumentacije
Razpis za izbiro izvajalca del
Izvedba del
Drugi odsek
Aktivnost Status
Sklenitev pogodbe z inženirjem
Razpis za izdelavo PGD in PZI dokumentacije ter izvedbo GGH raziskav
Razpis za izvedbo parcelacije oziroma prenos lege na teren
Razpis za odkupovalce zemljišč
Razpis za izdelavo investicijske dokumentacije (IP)
Izdelava PGD dokumentacije
Izvedba parcelacije
Pridobivanje nepremičnin
Pridobitev OVS
Investicijska dokumentacija
Arheološke raziskave
Pridobitev gradbenega dovoljenja
Izdelava PZI dokumentacije
Razpis za izbiro izvajalca del
Izvedba del

 

Pogosta vprašanja

Kaj je državni prostorski načrt (DPN)?

Državni prostorski načrt (DPN) je izvedbeni prostorski planski akt, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena. Njegovo pripravo vodi in usklajuje Ministrstvo za okolje in prostor. Podlaga za pripravo DPN so strokovne podlage, izdelane na nivoju idejnega projekta. Postopek priprave DPN se zaključi s sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu, ki je podlaga za parcelacijo, izdelavo projektne dokumentacije ter za pridobitev dovoljenj za gradnjo. Postopek priprave DPN predpisuje zakonodaja s področja urejanja prostora.

Kaj je meja DPN? Ali je meja DPN tudi meja dejanskega posega?

Območje, ki se ureja z DPN je označeno z mejo DPN. Meja DPN tako predstavlja območje, znotraj katerega veljajo določila Uredbe o DPN in sosednjih planskih območij (OPN, OPPN ali drugih DPN).

Meja DPN je vedno določena nekoliko širše od predvidenega posega. Poleg ožjega območja gradbišča mora vključevati tudi vse posege, katerih izvedba je predvidena zaradi vplivov na okolje in območja navezav na obstoječe stanje. Meja DPN tako običajno ni meja dejanskega posega v prostor. Natančno mejo gradbenega posega določajo šele projektne rešitve v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. v projektih za izvedbo, ki se jih izdeluje na podlagi Uredbe o DPN, torej, ko je DPN že sprejet.

Ali se lahko rešitve, ki so v DPN spreminjajo?

Rešitve iz DPN so projektno obdelane na nivoju idejnega projekta, zato se lahko v nadaljnjih fazah projektiranja zaradi natančnejših podatkov in večjega obsega raziskav, lahko spreminjajo. Vendar pa morajo biti vse spremembe izvedene znotraj določenih toleranc in znotraj meje DPN.

Skladno z Uredbo o DPN so običajno pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovane podobe območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju DPN oziroma sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.

Kaj je parcelacija in čemu služi?

Parcelacija oz. prenos lege gradbene parcele na teren je delitev parcele na dve ali več parcel, pri čemer se lastniško stanje nepremičnin ne spremeni. S parcelacijo na podlagi podatkov o območju prostorskega načrta se parcela razdeli na del, ki je v območju prostorskega načrta in del, ki ostane izven območja prostorskega načrta.

Ali bom kot lastnik parcele pisno obveščen, da bo na moji parceli potekala parcelacija?

Parcelacije na podlagi pooblastila in naročila investitorja izvajajo geodetska podjetja. Ta so dolžna lastnike nepremičnin povabiti na postopek ureditve meje in parcelacije najmanj osem dni pred izvedbo postopka na terenu.

Kako dejansko (na terenu) poteka postopek parcelacije?

Geodetsko podjetje, ki vodi postopek ureditve meje in parcelacije – prenosa lege gradbene parcele na teren, v vabilu lastnike parcele obvesti, da se bodo zaradi lažje izvedbe mejne obravnave predhodno izvajale meritve in označitve na terenu. Na mejni obravnavi geodet lastnike seznani s potekom nove meje.

Na katerih parcelah se bodo izvajale parcelacije?

Parcelacije se izvajajo na parcelah, navedenih v uredbi o DPN.

Kdaj je parcelacija zaključena?

Postopek parcelacije je pravno-formalno zaključen z dokončno upravno odločbo o evidentiranju urejene meje in parcelacije (geodetska odločba), ki jo izda pristojna geodetska uprava (GURS). Nato se nove parcele, nastale s parcelacijo, vpiše v zemljiški kataster in zemljiško knjigo.

Kakšen je postopek pridobivanja zemljišč za gradnjo ceste?

Postopek pridobivanja zemljišč  se prične po izvedeni parcelaciji in izdanih geodetskih odločbah in poteka v skladu z Zakonom o urejanju prostora ter Zakonom o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Nepremičnine, na katerih so z Uredbo o DPN predvideni gradbeni posegi, ocenijo cenilci ustrezne stroke, v skladu z njihovo namensko rabo, po opravljenem ogledu na terenu, na katerega so vabljeni tudi lastniki nepremičnin. Takšna cenitev je podlaga za pripravo kupoprodajne pogodbe za dosego javne koristi. Lastnikom tangiranih nepremičnin je nato s strani investitorja vročena ponudba, ki poleg spremnih pojasnil vsebuje pogodbo in cenitev. Če investitor načrtovane prostorske ureditve v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup z lastnikom nepremičnine ne uspe skleniti pogodbe o prodaji, lahko vloži zahtevo za razlastitev.

Na kakšen način potekajo odkupi objektov, ki jih je potrebno porušiti?

Odkupi objektov prav tako potekajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora ter Zakonom o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Sam postopek je opisan v prejšnji točki. Pri odkupih objektov investitor pred izvedbo cenitev in pripravo ponudbe z lastniki opravi tudi informativni razgovor, na katerem predstavi projektne rešitve, terminski plan izgradnje ceste, okvirne roke za izpraznitev oz. predajo objekta, ki je predviden za rušenje, ter poda druge za lastnike pomembne informacije.

Kdaj dobim izplačano odškodnino za odkup nepremičnine?

Odškodnina za zemljišča je v celoti izplačana v roku 30 dni od notarske overitve podpisa lastnika, torej prodajalca. Odškodnina za objekt pa je izplačana v dveh delih. Prvi del, v višini 80 % dogovorjene odškodnine, se izplača v roku 30 dni od overitve podpisa prodajalca, drugi del, v višini preostalih 20 %, pa se izplača v roku 30 dni od primopredaje oseb in stvari prostega objekta investitorju. Odškodnina, ki jo prejme prodajalec, je v obeh primerih prosta plačila davka na promet nepremičnin.

Kdaj se gradnja lahko prične?

Gradnja nove trase ceste se lahko prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V primeru večjih infrastrukturnih objektov se običajno pridobiva več delnih gradbenih dovoljenj.

Kakšen je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja?

Pridobivanje gradbenega dovoljenja je postopek, ki se prične z izdelavo projektne dokumentacije in izvedbo vseh aktivnosti potrebnih za pripravo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Priprava vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja je možna na podlagi: izdelane projektne dokumentacije, pridobljenih zemljišč, izvedenih predhodnih arheoloških raziskav, pridobljenih soglasjih/mnenjih pristojnih soglasodajalcev ter pridobljenem okoljevarstvenem soglasju.

V primeru linijskih infrastrukturnih objektov (cest, železnic …) se običajno pridobiva več gradbenih dovoljenj oz. delnih gradbenih dovoljenj.

Kje se lahko osebno pozanimam glede postopkov, ki so v teku?

Občani Braslovč, Polzele, Slovenj Gradca, Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Velenja lahko osebno pridobivajo vse informacije v zvezi s projektom nove cestne povezave v informacijski pisarni za tretjo razvojno os sever.

Pisarna bo odprta v prostorih Občine Šmartno ob Paki vsako drugo sredo v mesecu od 13. do 15. ure (v primeru praznika se prestavi na tretjo sredo v mesecu), vendar le v primeru predhodne najave obiska najmanj en teden pred predvidenim terminom delovanja informacijske pisarne. Svojo namero obiska informacijske pisarne prosimo sporočite na elektronski naslov info@dars.si.

Za učinkovitejše in hitrejše reševanje zadev je zaželeno vnaprejšnje posredovanje vprašanj na elektronski naslov info@dars.si, vsebujejo pa naj podatke o tangirani parceli (parcelna številka in katastrska občina) ter kratek opis problematike.