Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

15 let predora Karavanke

01.06.2006
Na današnji dan pred petnajstimi leti je bil predan prometu predor Karavanke. Ta je vse do danes ostal edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor. Mednarodni avtocestni predor Karavanke, rudarske dolžine 7.864 metrov (od portala do portala pa 8.019 metrov), od tega je dolžina slovenskega dela predora 3.750 metrov, je bil predan prometu le nekaj dni pred začetkom osamosvojitvene vojne, 1. junija 1991, dejansko pa je promet skozi predor Karavanke stekel 2. junija 1991.

Čeprav je promet skozi karavanški predor razmeroma  redek, pa iz leta v leto narašča in v povprečju v obeh smereh že presega 6.000 vozil na dan. Še zlasti narašča tovorni promet, saj je prav ta smer najkrajša pot do jugovzhodnih dežel Balkana. Od začetka junija 1991, ko je prvič stekel promet, je do danes skozi predor peljalo več kot 24 milijonov osebnih in tovornih vozil, v predoru pa doslej ni bilo nobene večje nesreče.

Delavci podjetij SCT Ljubljana in Polensky und Zoellner iz Salzburga, ki so gradili slovenski del predora, avtoceste in mejne ploščadi, so v petih letih izjemno zahtevne gradnje izkopali in odpeljali na deponijo skupno 301.000 prostorninskih metrov materiala, iz vkopa pred portalom pa 317.000 prostorninskih metrov. Za pot skozi goro je bilo porabljenega 274 ton eksploziva, vgrajenih pa je bilo 1.506 ton lokov in železnih mrež. Samo v betonski obok so vgradili 55.613 prostorninskih metrov betona.
 
Čeprav je bila pred petnajstimi leti vgrajena v predor tedaj najnaprednejša tehnologija elektrostrojnih in varnostnih sistemov, katere osnovni principi delovanja ostajajo sicer nespremenjeni, je potrebno posodabljati posamezne komponente. Upravljavec slovenskega dela predora DARS d.d. je v zadnjih letih posodobil računalniške sisteme, vgradil LED smernike, označil ubežne poti ter ojačal razsvetljavo. Letos je načrtovana posodobitev video sistema ter vgradnja ozvočenja predora. Skladno z Direktivo 2004/54/EC o zagotavljanju varnosti v predorih pa DARS d.d. skupaj z avstrijskim upravljavcem, družbo Asfinag, že načrtuje posege, ki bodo dolgoročno potrebni za zagotavljanje čim večje varnosti v predoru. Do konca leta 2014 (za države, ki imajo večjo gostoto predorov, med njimi tudi Avstrijo in Slovenijo, pa do konca leta 2019) je v skladu z navedeno evropsko smernico potrebno zagotoviti še višje varnostne ukrepe v vseh predorih na transevropskem cestnem omrežju, med njimi tudi v predoru Karavanke, in sicer adaptirati prezračevanje (v sredinskem delu predora) in izboljšati ubežno-reševalne poti. Ukrepi, potrebni za uskladitev z Direktivo 2004/54/EC za predor Karavanke še niso načrtovani, so pa predvideni in bodo v obdobju, kakor je  predpisano z Direktivo, tudi izvedeni.
 
Žal se karavanško gorovje še ni umirilo in v predoru povzroča deformacije, predvsem na slovenski strani predora, kjer je hribina geološko slabša, ob času gradnje pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev talni obok ni bil izdelan v celotni dolžini predora. Tako bo potrebna sanacija še na tretjem odseku, kjer so pritiski zdrobili kanalizacijo, ki odvaja zaledno vodo. Sanacija talnega oboka bo potekala oktobra in novembra letos, zaradi obnovitvenih del pa bo promet skozi predor potekal izmenično enosmerno s semaforskim vodenjem in čakanjem pred predorom, zaradi česar je pričakovati zastoje, v konicah tudi do 30 minut.
Nazaj