Medijsko središče
Povezani s pravočasnimi in relevantnimi informacijami.
Umeščena zadnja avtocestna odseka petega prometnega koridorja
Z današnjim vladnim sprejemom navedenih uredb so tako umeščeni v prostor vsi avtocestni odseki na petem prometnem koridorju transevropskega (TEN) omrežja, ki poteka skozi Slovenijo. Od začetka uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v letu 1994 do danes je tako v prostor umeščena celotna avtocestna poteza med Koprom in koprskim pristaniščem na eni strani ter slovensko-madžarsko mejo pri Pincah na drugi strani. K skorajšnjemu zaključku umeščanja tras v prostor gredo tudi odseki na desetem prometnem koridorju, ki poteka od meje z Avstrijo v predoru Karavanke do meje s Hrvaško pri Obrežju, kjer sta v pripravi samo še lokacijska načrta za dva odseka: Pluska – Ponikve (odsek mimo Trebnjega) in Ponikve – Hrastje.
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci – Lendava
Avtocestni odsek Beltinci - Lendava predstavlja del avtocestne mreže Slovenije v smeri Maribor – Murska Sobota – slovensko-madžarska meja. Z izgradnjo avtoceste med Mariborom in slovensko-madžarsko mejo se učinkovito povezuje severovzhodna Slovenija – Pomurje in del Prlekije s Štajersko in preko nje (tudi z izgradnjo celotnega načrtovanega avtocestnega sistema) z ostalo Slovenijo, sosednjima Avstrijo in Madžarsko ter ostalim mednarodnim prostorom.
Primerjalna študija variant za avtocestni odsek Beltinci – Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas je bila izdelana septembra 2000. Vlada je leta 2002 obravnavala prvo primerjalno študijo, pri čemer je potrdila potek trase avtoceste na odseku Lendava – Pince, za odsek Beltinci – Lendava pa je predlagala, da se naredi dodatni krog vrednotenja Rdeče in Zelene variante. Tako je bila februarja 2003 izdelana primerjalna študija variant za avtocesto na odseku Beltinci – Lendava, v kateri so bile izdelane optimizacije zelene in rdeče variante.
Vlada je drugo primerjalno študijo obravnavala decembra 2003, na kateri je odločila, da je najustreznejša variantna rešitev poteka trase avtoceste na odseku Beltinci – Lendava po varianti rdeča 2, in sicer brez vzporedne ureditve Ledave. V sklopu izdelave strokovnih podlag za pripravo predloga državnega lokacijskega načrta pa je določila, da je treba rešitve optimizirati tako, da se na območju Nedelice najde rešitev, ki bo ustrezna tako z vidika varstva naravnih, kulturnih in drugih vrednot kot tudi s strani lokalne skupnosti.
Optimizacija potrjene variante rdeča 2, t.i. varianta rdeča 2 - Farkašovci, ki je na območju naselja Nedelica potekala južno od zaselka Farkašovci, je predstavljala osnovo za izdelavo strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta. Predlog državnega lokacijskega načrta je bil izdelan novembra 2004, javna razgrnitev njegovega predloga je potekala od 29. novembra do 28. decembra 2004, javne obravnave pa so bile 2. decembra na sedežu občin Beltinci in Turnišče ter 3. decembra 2004 na sedežu občin Lendava in Velika Polana. Dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta je bil izdelan februarja letos.
Državni lokacijski načrt predvideva, da se avtocesta v dolžini 17,211 km izvede kot štiripasovnica z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Trasa avtoceste se prične v točki, kjer se konča predhodni odsek avtoceste med Vučjo vasjo in Beltinci. V nadaljevanju trasa avtoceste zavije proti severu nad Gančane in Hraščico, ki ju zaobide. Nad Hraščico poteka trasa po robu varstvenih pasov črpališča Hraščica. V nadaljevanju zavije mimo pokopališča v Hraščici na polje med Turniščem in Gančani, kjer se obrne proti vzhodu pod Turnišče in Farkašovce, nato pa zavije preko Ledave v Črni log, se pri Banuti obrne proti jugu, kjer se naveže na naslednji odsek avtoceste med Lendavo in Pincami. Na avtocesti se izvedeta dva avtocestna priključka Gančani in Turnišče ter obojestranski spremljajoči objekt (počivališče s celoletno ponudbo) "Dolinsko" in čelna cestninska postaja "Banuta". Celotna trasa avtoceste poteka v blagem nasipu. Zaradi izgradnje avtoceste se izvede več deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest.
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Spodnja Senarska – Cogetinci
Tudi avtocestni odsek Spodnja Senarska – Cogetinci predstavlja del V. mednarodnega prometnega koridorja v smeri Koper - Lendava – Budimpešta, v ožjem delu Maribor – Murska Sobota – slovensko - madžarska meja. Pomeni tudi navezavo prekmurske regije na štajersko makroregijsko središče in osrednjo Slovenijo ter povezavo Slovenije z Madžarsko ter širše z vzhodno Evropo.
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci – Lendava
Avtocestni odsek Beltinci - Lendava predstavlja del avtocestne mreže Slovenije v smeri Maribor – Murska Sobota – slovensko-madžarska meja. Z izgradnjo avtoceste med Mariborom in slovensko-madžarsko mejo se učinkovito povezuje severovzhodna Slovenija – Pomurje in del Prlekije s Štajersko in preko nje (tudi z izgradnjo celotnega načrtovanega avtocestnega sistema) z ostalo Slovenijo, sosednjima Avstrijo in Madžarsko ter ostalim mednarodnim prostorom.
Primerjalna študija variant za avtocestni odsek Beltinci – Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas je bila izdelana septembra 2000. Vlada je leta 2002 obravnavala prvo primerjalno študijo, pri čemer je potrdila potek trase avtoceste na odseku Lendava – Pince, za odsek Beltinci – Lendava pa je predlagala, da se naredi dodatni krog vrednotenja Rdeče in Zelene variante. Tako je bila februarja 2003 izdelana primerjalna študija variant za avtocesto na odseku Beltinci – Lendava, v kateri so bile izdelane optimizacije zelene in rdeče variante.
Vlada je drugo primerjalno študijo obravnavala decembra 2003, na kateri je odločila, da je najustreznejša variantna rešitev poteka trase avtoceste na odseku Beltinci – Lendava po varianti rdeča 2, in sicer brez vzporedne ureditve Ledave. V sklopu izdelave strokovnih podlag za pripravo predloga državnega lokacijskega načrta pa je določila, da je treba rešitve optimizirati tako, da se na območju Nedelice najde rešitev, ki bo ustrezna tako z vidika varstva naravnih, kulturnih in drugih vrednot kot tudi s strani lokalne skupnosti.
Optimizacija potrjene variante rdeča 2, t.i. varianta rdeča 2 - Farkašovci, ki je na območju naselja Nedelica potekala južno od zaselka Farkašovci, je predstavljala osnovo za izdelavo strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta. Predlog državnega lokacijskega načrta je bil izdelan novembra 2004, javna razgrnitev njegovega predloga je potekala od 29. novembra do 28. decembra 2004, javne obravnave pa so bile 2. decembra na sedežu občin Beltinci in Turnišče ter 3. decembra 2004 na sedežu občin Lendava in Velika Polana. Dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta je bil izdelan februarja letos.
Državni lokacijski načrt predvideva, da se avtocesta v dolžini 17,211 km izvede kot štiripasovnica z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Trasa avtoceste se prične v točki, kjer se konča predhodni odsek avtoceste med Vučjo vasjo in Beltinci. V nadaljevanju trasa avtoceste zavije proti severu nad Gančane in Hraščico, ki ju zaobide. Nad Hraščico poteka trasa po robu varstvenih pasov črpališča Hraščica. V nadaljevanju zavije mimo pokopališča v Hraščici na polje med Turniščem in Gančani, kjer se obrne proti vzhodu pod Turnišče in Farkašovce, nato pa zavije preko Ledave v Črni log, se pri Banuti obrne proti jugu, kjer se naveže na naslednji odsek avtoceste med Lendavo in Pincami. Na avtocesti se izvedeta dva avtocestna priključka Gančani in Turnišče ter obojestranski spremljajoči objekt (počivališče s celoletno ponudbo) "Dolinsko" in čelna cestninska postaja "Banuta". Celotna trasa avtoceste poteka v blagem nasipu. Zaradi izgradnje avtoceste se izvede več deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest.
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Spodnja Senarska – Cogetinci
Tudi avtocestni odsek Spodnja Senarska – Cogetinci predstavlja del V. mednarodnega prometnega koridorja v smeri Koper - Lendava – Budimpešta, v ožjem delu Maribor – Murska Sobota – slovensko - madžarska meja. Pomeni tudi navezavo prekmurske regije na štajersko makroregijsko središče in osrednjo Slovenijo ter povezavo Slovenije z Madžarsko ter širše z vzhodno Evropo.