Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Odgovor na članek "Dars povečal limit z 8.000 na 50.000", avtorja Igorja Drakuliča, Delo, 8.3.2004, stran 11

09.03.2004

Nabavna vrednost ene elektronske tablice sistema ABC je nekaj več kot 12.000 tolarjev. Zato DARS  elektronskih tablic ne prodaja, saj bi v tem primeru morala cena znašati vsaj 12.000 tolarjev, temveč jih uporabnikom dajemo v uporabo, pri tem pa uporabniki tablico sofinancirajo v višini 4.000 tolarjev. Znesek sofinanciranja se ni spremenil vse od leta 1996, ko je bil sistem uveden. Ogromnega dobička, ki naj bi ga kovali z domnevno prodajo elektronskih tablic, torej ni, saj smo zgolj v opremo voznikov z elektronskimi tablicami sistema ABC ob upoštevanju sofinanciranja s strani uporabnikov v zadnjih osmih letih vložil skoraj 1,4 milijarde tolarjev.

Avtorjeva ocena o skupni vsoti naloženega dobroimetja (680 milijonov tolarjev) je zelo blizu znesku, ki ga ocenjujemo tudi sami. Če prihodke od obresti ocenimo na podlagi veljavnih aktivnih bančnih obresti, bi letni prihodek od obresti znašal skoraj 41 milijonov tolarjev. Če to razdelimo na vse imetnike elektronskih tablic sistema ABC (približno 170.000) znese v povprečju 240 tolarjev obresti na leto na enega imetnika elektronske tablice sistema ABC. V lanskem letu je DARS imetnikom elektronskih tablic sistema ABC na podlagi veljavne cenovne politike odobril okoli 400 milijonov tolarjev popustov, ali v povprečju 2.350 tolarjev na imetnika, torej desetkrat več, kot znašajo obresti od naloženega dobroimetja.
 
Avtorjeva ugotovitev, da je pretočnost hitrih stez sistema ABC večja od navadnih cestninskih stez je točna, vendar pa bi radi opozorili na to, da je oprema hitre steze okoli dvakrat dražja od opreme navadne cestninske steze (približno 20 milijonov tolarjev). Če bi torej namesto hitrih stez sistema ABC v zadnjih osmih letih na obstoječih in novih cestninskih postajah gradili navadne cestninske steze, bi lahko zgradili okoli 60 tovrstnih stez, ki bi ob ustrezni alokaciji na najbolj obremenjene cestninske postaje uspešno prenesle tudi tisti prometni tok, ki se zdaj cestnini s sistemom ABC.

In še glede novih mej popustov pri gotovinskem vplačilu dobroimetja na elektronsko tablico sistema ABC.  Nove meje za pridobitev popustov je sprejela Vlada Republike Slovenije z Uredbo o plačilu cestnine za uporabo določenih cest, spremembe pa je pristojnemu ministrstvu predlagal DARS, d.d.. V nadaljevanju pa te spremembe utemeljujemo.

Meja potrebnega nalaganja dobroimetja v višini 8.000 za pridobitev 10 % popusta je bila kot visok promocijski uvajalni popust uvedena leta 1996, ko smo v Sloveniji uvedli sistem ABC. Takrat je bilo mogoče s tolikšno vsoto dobroimetja prevoziti skoraj 1.500 kilometrov avtocest, konec lanskega leta pa je bilo mogoče s tolikšnim dobroimetjem prevoziti manj kot polovico razdalje iz leta 1996. Zato smo v DARS, d.d. Ministrstvu za promet predlagali, da bi mejo za pridobitev popusta dvignili na nalaganje doborimetja v višini 15.000 tolarjev, s čemer bi glede meje za pridobitev popusta vzpostavili enako stanje, kot je bilo leta 1996. Znižanje višine popusta pri meji naloženega dobroimetja v višini 15.000 tolarjev iz 10 % na 5 % smo predlagali zaradi splošnega padca obrestnih mer v Sloveniji. Realne letne obrestne mere so leta 1996 znašale 10,7 %, leta 2003 le še 4,1 % letno. Znatno večji padec so doživele nominalne obrestne mere, ki so padle iz 21,5 % letno na 11,6 % letno v letu 2003. Zato je po našem mnenju znižanje popustov iz 10 % na 5 % za prevoženih 1.500 kilometrov razdalje po avtocesti, utemeljeno. Največjim uporabnikom sistema ABC, ki mesečno porabijo doborimetje v višini 20.000 ali več (in takih uporabnikov ni malo), pa smo kljub temu želeli ponuditi še ugodnejše plačevanje cestnine, zato smo pri nalaganju dobroimetja v višini 50.000 tolarjev ali več (kar bi bila približno dvomesečna poraba), vseeno ponudili popust v višini 10 %.

Nazaj