Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

DARS ni prezadolžen in nima kratkoročnih posojil za gradnjo avtocest

03.06.2003

Nič od navedenega ni točno: Družba za avtoceste ni niti prezadolžena, niti nima nobenih kratkoročnih posojil za gradnjo avtocest, zlasti ne "7-letnih", za tovrstne zaključke tudi ni nobenih realnih osnov.

Od obstoja družbe DARS, od leta 1994 do konca leta 2002 je bilo sklenjenih pogodb za najetje skupaj 1,263 milijarde evrov posojil za gradnjo avtocest in vsa so dolgoročna: 43 % vseh najetih posojil ima odplačilno dobo od 15 do 20 let, pri preostalih 57 % najetih posojil pa je odplačilna doba od 20 do 25 let. Najkrajša odplačilna doba pri najetih posojilih je 15 let, pa še ta so najeta pri konzorciju slovenskih bank.

Tako višina kot tudi delež posojil, ki jih je DARS najel za gradnjo avtocest, sta manjša od v veljavnem nacionalnem programu iz leta 1998 predvidene višine in deleža v celotni do konca 2003 predvideni realizaciji finančnih virov. Predvidena realizacija vseh finančnih virov za realizacijo nacionalnega programa od leta 1994 do konca leta 2003 bo namreč znašala 69,1 % z nacionalnim programom predvidenih virov (namesto 3,6 milijard evrov bo do konca leta 2003 realizirano le 2,5 milijarde evrov). V istem obdobju (1994-2003) bo črpano le 64,3 % po veljavnem nacionalnem programu predvidenih posojil (namesto po veljavnem nacionalnem programu predvidenih 1,556 milijarde evrov bo do konca 2003 črpana le ena milijarda evrov posojil). Delež posojil v vseh virih za financiranje gradnje avtocest v obdobju 1994-2003 znaša 40 %, namesto v veljavnem nacionalnem programu predvidenih 43 %. V istem obdobju bo predvidoma realizirano le 77,6 % z veljavnim nacionalnim programom predvidenih proračunskih namenskih sredstev (prej "bencinski tolar") .

Že od samega začetka uresničevanja nacionalnega programa, še zlasti pa od sprejema veljavnega nacionalnega programa v letu 1998, DARS redno spremlja in analizira tako lastno vračilno sposobnost kot tudi trg denarja, tako posojil kot tudi obveznic. Glede na v proračunu razpoložljiva namenska sredstva za gradnjo avtocest, zahtevnost nekaterih avtocestnih odsekov, tako gradbeno-tehnično kot tudi finančno ter relativno majhnega prometa po zgrajenih avtocestah, je predvideno tudi refinanciranje, ne pa reprogramiranje, kot bi se dalo iz navedenega članka razumeti. Za povečanje vračilne sposobnosti si DARS prizadeva povečati promet po avtocestah, s tem pa tudi prilive cestnine, razvijati dodatne dejavnosti in celotni prihodek iz teh dejavnosti (telekomunikacije ipd.) nameniti povečanju vračilne sposobnosti. Nedvomno je eden od ne nepomembnih ukrepov pri tem dodati k obstoječi strukturi virov za financiranje gradnje avtocest tudi dolgoročne obveznice. Pri tem je potrebno pojasniti, da so se tržne razmere za izdajo dolgoročnih obveznic kot enega izmed virov financiranja gradnje avtocest šele pred kratkim spremenile s povečanjem povpraševanja na trgu po tovrstnih obveznic. Prav to je bil eden poglavitnih razlogov, da se je Vlada odločila predlagati v zakonu o soglasju in poroštvu, poleg najemanja dolgoročnih posojil tudi izdajo dolgoročnih obveznic.

Nazaj