Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Dan odprtih vrat nadzornega centra

14.11.2019

DARS d.d. tako z gradnjo kot upravljanjem in vzdrževanjem avtocest in hitrih cest povezuje Slovenijo ter omogoča uporabnikom varno in udobno mobilnost. Pri tem sprejemamo in izvajamo različne ukrepe za zagotavljanje prometne varnosti in čim večje pretočnosti avtocestnega omrežja. Poseben poudarek namenjamo ozaveščanju uporabnikov in širše javnosti o varni in strpni vožnji ter pravočasnemu in rednemu obveščanju o stanju v prometu.

Bistveno vlogo pri tem imajo nadzorni centri, ki 24 ur na dan bdijo nad potekom prometa na avtocestah in hitrih cestah ter upravljajo s prometom na način vzpostavljanja čim večje varnosti in seveda pretočnosti.

 

Kako to delo opravljajo nadzorniki prometa, s katerimi orodji, kako sporočila pridejo do nas, kako pridejo do uporabnikov – vse to bo ob dnevu odprtih vrat pojasnil vodja Regionalnega nadzornega centra Ljubljana Boštjan Smrdelj, ki bo odgovoril tudi na druga zanimiva vprašanja z vaše strani.

Dan odprtih vrat bo potekal v soboto, 16. novembra 2019, ob 10. uri v RNC Ljubljana, DARS d.d., Dragomelj 116, 1230 Domžale.

Prosimo, da se skupine nad deset udeležencev najavijo na elektronski naslov janja.pavlin@dars.si ali telefonsko številko 051 613 230. 

 

 

Sistem za nadzor in vodenje prometa na avtocestah poteka na štirih ravneh:

  1. Na najvišji ravni je glavni nadzorni center (GNC), ki v sistemu vrši predvsem nadzorno funkcijo nad delovanjem celotnega sistema na avtocestni mreži v državi ter komunikacijo z glavnimi nadzornimi centri sosednjih držav.
  2. Na drugi ravni so regionalni nadzorni centri (RNC), ki vršijo nadzor in ukrepe vodenja prometa na izbranih avtocestnih odsekih oziroma na regionalnih podsistemih. Preko glavnega in regionalnih centrov je sistem povezan z drugimi organizacijami in sistemi v Republiki Sloveniji in sosednjih državah.
  3. Na tretji ravni so lokalne postaje, ki krmilijo zunanje podsisteme in lahko izvajajo nekatere avtomatske ukrepe vodenja prometa.
  4. Na najnižji ravni so zunanji podsistemi, ki omogočajo zbiranje podatkov vzdolž avtocestnih odsekov ter informiranje oziroma vodenje uporabnikov avtocest.

 

S sistemi za nadzor in vodenje prometa na avtocestah zasledujemo naslednje cilje:

  • ustrezno vodenje prometa omogoča večjo izkoriščenost kapacitete avtocestnega odseka v potencialno nevarnih situacijah na cesti,
  • ob upoštevanju ukrepov vodenja prometa in prilagoditvi načina vožnje trenutnim razmeram na cesti se zmanjša možnost nastanka prometnih nesreč
  • uporabniki avtocest na podlagi informacij o trenutnem stanju na cesti lažje načrtujejo potovanje in izberejo optimalno pot,
  • ukrepi vodenja prometa posredno vplivajo na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje (manj zastojev – manjša emisija izpušnih plinov, manj prometnih nesreč – manjša možnost razlitja strupenih snovi).

 

Kateri procesi vodenja prometa se odvijajo v ozadju?

  • V sistemu neprekinjeno poteka zbiranje in obdelava prometnih in vremenskih podatkov ter podatkov o pojavu izrednih dogodkov na cesti, in sicer preko merilnikov za zbiranje prometnih podatkov, cestno-vremenskih postaj in drugih virov. Poleg teh podatkov se v sistemu zbirajo tudi druge vrste podatkov (obratovalni in sistemski podatki, konfiguracijski in sistemski parametri, informacije drugih organizacij in sistemov).
  • Na podlagi primerjave zbranih podatkov o trenutnem stanju na cesti in mejnih vrednosti različnih količin v sistemu neprekinjeno poteka nadzor nad trenutnim stanjem na cesti.
  • Nadzor nad delovanjem sistema poteka neprekinjeno, in sicer na podlagi obratovalnih in sistemskih podatkov.
  • Ukrepi vodenja prometa in informiranja uporabnikov avtocest se izvajajo v potencialno nevarnih situacijah na cesti, ki nastopijo ob prekoračenju mejnih vrednosti in ogrožajo prometno varnost. Potencialno nevarne situacije na cesti se v sistemu delijo v tri skupine: potencialno nevarne prometne situacije, potencialno nevarne vremenske situacije, napovedani in nenapovedani izredni dogodki na cesti. Sistem mora omogočati avtomatsko izvajanje ukrepov vodenja prometa in informiranja uporabnikov avtocest v potencialno nevarnih vremenskih in prometnih situacijah na cesti, v primeru pojava izrednega dogodka na cesti in ob izvajanju izrednih dejavnosti zaradi vremenskih razmer pa mora biti mogoč ročni zagon ustreznih ukrepov.
Nazaj