Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Pripravimo se na zimske razmere

11.11.2020

V družbi DARS, ki vzdržuje 623 km avtocest in hitrih cest, 146 km priključkov nanje, 22 kilometrov razcepov in 51 kilometrov servisnih poti, smo pripravljeni na letošnjo zimo. Za prevoznost in varnost na slovenskih avtocestah bo v vseh izmenah skrbelo 527 sodelavcev, vzdrževalcev avtocest in hitrih cest, s 191 tovornimi in specialnimi delovnimi vozili, opremljenimi s plugi in posipalci.

Za namene posipanja cestišča smo zapolnili skladišča soli v naših avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, sicer pa imamo za letošnjo zimo trenutno pogodbeno zagotovljenih še 58.000 ton soli ter 1,8 milijona litrov kalcijevega klorida za preprečevanja nastanka poledice.

 

 

Uradni začetek izvajanja cestne zimske službe je od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma takrat, ko je lahko zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica, nizke temperature) ogrožen normalen potek prometa.
V tem obdobju se voznice in vozniki lahko odpravimo na pot s svojimi vozili le z obvezno zimsko opremo, ta oprema pa je obvezna tudi v primeru, da zimske razmere nastopijo že pred uradnim začetkom zimske službe ali po njem.

 

Če trenja ni, so skrbi

Trenje avtomobilskih koles na poledeneli cesti je – tudi če imamo nameščene zimske pnevmatike – zelo majhno, zato lahko hitro pride do prometne nezgode. Ko se temperature spustijo pod ledišče, se lahko cesta spremeni v drsalnico že zaradi visoke vlage v ozračju, megle ali rahlega pršenja. Za poledico veljajo enaki fizikalni zakoni kot za običajen vodni led. Med vožnjo pri nizkih temperaturah bodimo pozorni na bleščeče zaplate ceste. Poledica nastaja v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, na izpostavljenih delih cest, na mostovih, na senčnih delih in na manj prometnih cestah.

 

 

Fizika in zavorna pot na poledeneli cesti

Pri vožnji po snegu in ledu velja, da je hitro lahko kmalu prehitro. Visoke hitrosti so izjemno nevarne, saj je pot ustavljanja zaradi nizkega trenja pnevmatike s podlago resnično dolga. Vozilo, ki vozi s hitrostjo 100 km/h, namreč za ustavljanje potrebuje več kot štiristo metrov (421 m), pa tudi pri hitrosti 50 km/h se bo vozilo na poledeneli cesti zaustavilo šele po 112 metrih! Na takšnih razdaljah se lahko pojavi vrsta trdih in bolečih ovir – tako za telo, pločevino kot denarnico. V povsem zimskih razmerah se zato spomnite na pregovor, da se počasi daleč pride.

 

Zavorna pot letne pnevmatike je lahko v zimskih razmerah dvakrat daljša od zavorne poti zimske pnevmatike.
Uporaba zimskih pnevmatik je zato nujna. 

 

 

Napotki za vožnjo v zimskem času

Kako voziti pozimi? Na splošno pozimi vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti in čim manj sunkovito. Med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni. V zimskih razmerah so še posebej pomembne vozniška kultura, etika in solidarnost.

Med »ABC« vožnje v zimskih razmerah sodijo naslednja osnovna pravila, ki jih velja upoštevati:

  • rahlo in postopno zaviranje z večkratnim pritiskom na stopalko,
  • hitrost vozila zmanjšamo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,
  • povečajmo varnostno razdaljo,
  • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito,
  • izberimo ustrezno prestavno razmerje (premajhna moč na pogonskih kolesih lahko zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje ali zdrs vozila),
  • od doma se odpravimo prej kot običajno.
     
Voznike opozarjamo, da je prehitevanje plugov prepovedano, poleg tega pa tudi zelo nevarno.
Nestrpnost se ne izplača. Tisti, ki vozi prehitro, namreč tvega nesrečo.
Tisti, ki prehiti plug, pa bo zaradi stanja ceste moral voziti še počasneje, ker cesta pred njim še ni očiščena.

 

Ne le sebe, pripravite tudi vozilo

K varnejši vožnji v zimskih razmerah vsekakor pripomore tudi dobra priprava motornega vozila na zimo. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči velja občasno preveriti kar celotno kondicijo vozila. Ko smo že pri lučeh – dnevne luči, ki se samodejno prižgejo ob zagonu motorja, imajo pri marsikaterem avtomobilu pomanjkljivost, da svetijo le spredaj, zadaj pa ne. Zato jih velja – zlasti pri zmanjšani vidljivosti – vklopiti. Odgovoren voznik bo to takoj storil, ne škodi pa dodatno opozoriti. Pametno je, da z zimsko opremo vozila prehitimo prve snežinke. Le z ustrezno opremljenim vozilom bomo varni v prometu ter nam bodo znanje in izkušnje lahko primerno koristile.

Kaj preveriti? Pred zimo v avtomobilu naj mehanik preveri:

  • obrabljenost pnevmatik, morebitne poškodbe in tlak,
  • akumulator in kabelske priključke,
  • gostoto, raven in odpornost hladilne tekočine proti zmrzovanju,
  • sistem za dovod zraka v vozilo (ne sme biti tujkov),
  • ogrevanje, odroševanje in odmegljevanje stekel,
  • napravo za odvajanje izpušnih plinov,
  • nivo olja v motorju,
  • sistem za dovod goriva in filter za gorivo (še posebej pri dizelskih motorjih) in
  • učinkovitost ogrevalnih sveč.

 

 

In kaj lahko storimo sami? Pozimi naj bo v vozilu vedno nekaj toplega – rokavice, odeja in seveda dobro strgalo za led ter manjša snežna lopata. Ne pozabimo na nove metlice brisalcev, z drsanjem po zaledenelem vetrobranskem steklu jih bomo povsem izrabili. Stara ljudska modrost pravi, da pred zimo tesnila vrat namažemo z glicerinom, da ne bodo vrata zamrznila, ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika pa občasno namažimo z WD 40. Prav tako preverimo količino vode v posodi za močenje vetrobranskega stekla ter jo napolnimo s sredstvom proti zmrzovanju. Ker se med vožnjo pozimi temperatura še bolj zniža, s sredstvom proti zmrzovanju ne varčujemo.

Predvsem pa se nikamor ne odpravimo brez goriva! V vozilu naj bo pozimi ali v zimskih razmerah v posodi za gorivo najmanj 50 odstotkov goriva, da se lahko ogreva notranjost vozila tudi, če pride do zastoja in s tem do morebitnih težav z oskrbovanjem. Verjemite, nihče ne želi zmrzovati v prometnem zamašku.

Vožnja v zimskih razmerah od voznikov zahteva veliko več zbranosti, sposobnosti predvidevanja in izkušenj ter poznavanja dinamike vožnje kot vožnja v dokaj nezahtevnih, kopnih razmerah. November, ki nas počasi že pripravlja na neusmiljene razmere na slovenskih cestah, je zadnji čas, da se vozniki pripravimo na obdobje, ko bomo morali biti za volanom skrajno zbrani. To je že sicer nujno, a so razmere v zimskih mesecih še bolj neizprosne.

 

Pripravimo se na presenečenja in vozimo odgovorno

Prav zato velja voziti »po pameti« in ne zgolj po občutku. In biti odgovorni. Voznik, ki ga vremenske razmere zalotijo nepripravljenega, naj se iz prometa izloči sam. To velja zlasti za odseke cest pred klanci, kjer je že eno ustavljeno vozilo pogosto vzrok, da promet popolnoma obstane.

Zimska vožnja ni tvegana le zaradi vožnje po zasneženih cestah. Veliko tveganje predstavlja tudi poledica, ki je nekakšna nevidna sovražnica varne vožnje. Mimogrede lahko voznike preseneti na odsekih, kjer se najdeta kombinacija nizke temperature in vode ali visoke vlage. Mostovi, bližina potoka ali rečne struge oziroma druga podobna kombinacija z vodo in cestiščem zahteva še dodatno previdnost.

V DARS smo pripravili poučen video prispevek, kako voziti v megli in zimskih razmerah. Ogled toplo priporočamo. 

 


Sicer pa sodobnim voznikom venomer in ne le pozimi na pomoč priskoči tudi mobilna aplikacija DarsPromet+, s katero bomo vedno na tekočem glede aktualnega dogajanja na vseh pomembnih cestah v Sloveniji. Omenjena aplikacija ponuja sveže podatke o gostoti prometa in potovalnih časih, prometne informacije, cestne kamere, seznam postajališč in njihovo ponudbo.
 

Nazaj