Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo

02.08.2022

Z notranjo revizijo v Policiji, ki naj bi po poročanju medijev pokazala na nepravilnosti pri sklepanju posameznih pogodb uprave avtocestne policije, v družbi DARS nismo seznanjeni, zato je tudi ne moremo komentirati. Revidirala je namreč zgolj poslovanje in sklepanje pogodb s strani Ministrstva za notranje zadeve oziroma Policije.

 

 

Tudi o ukinitvi koprske, celjske in mariborske specializirane enote avtocestne policije smo v družbi DARS žal seznanjeni samo prek poročanja medijev, ne pa tudi uradno, kar bi kot partnerji in sopodpisniki Sporazuma o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah in Izvedbenega dogovora o ustanovitvi in delovanju avtocestne policije, sofinanciranju stroškov za delovanje avtocestne policije in nudenju odplačnih storitev upravičeno pričakovali.

Ukinitev avtocestne policije, če bo do nje res prišlo, zato obžalujemo, saj si želimo, da bi še naprej delovala. Učinki njenega delovanja so vsekakor pozitivni. V družbi DARS namreč menimo, da avtocestna policija pomembno pripomore k večji varnosti in posledično tudi pretočnosti prometa na našem avtocestnem omrežju. V prvi vrsti so zaradi učinkov dela avtocestne policije bolj varni vse voznice in vozniki, ki uporabljajo naše avtoceste. Pozitivne učinke pa delovanje avtocestne policije pomeni tudi za gospodarstvo in potrošnike, saj se skrajšujejo zastoji s tem pa skrajšuje čas prevoza blaga po slovenskih avtocestah.

Dejstvo je, da lahko avtocestna policija pri interventnih dogodkih ter prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah hitreje posreduje in odpravlja zastoje, prav tako pa tudi lažje preprečuje in odkriva objestno vožnjo in druge kršitve.

Zato v najkrajšem času pričakujemo tudi srečanje s pristojnima ministrstvoma za notranje zadeve ter za infrastrukturo in Policijo, na katerem bi se pogovorili glede nadaljnjega uresničevanja konec leta 2020 sklenjenega Sporazuma o medsebojnem sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji – tako imenovanega sporazuma o avtocestni policiji – in na njegovi podlagi v začetku avgusta 2021 podpisanega Izvedbenega dogovora o ustanovitvi in delovanju avtocestne policije, sofinanciranju stroškov za delovanje avtocestne policije in nudenju odplačnih storitev.

Iz navedb medijev je razvidno, da naj bi bila sporna tako imenovana »donacija DARS« in mesečna plačila na račun DARS v znesku 2.326,00 EUR brez DDV. Poudarimo naj, da je bil način pogodbenega sodelovanja med družbo DARS in Policijo oziroma Ministrstvom za notranje zadeve zelo skrbno preučen in dorečen med strokovnimi službami notranjega ministrstva, družbe DARS ter zunanjimi veščaki s področja financ in računovodstva (Ernst & Young) ter zunanjim pravnim strokovnjakom. Najpomembnejši dokumenti so bili kot priloga področnega vladnega sklepa predhodno posredovani še v medresorsko usklajevanje, v strokovni pregled resornim ministrstvom, zaradi česar nas trditve o domnevnih nepravilnostih, objavljene v medijih, presenečajo. Povsem zmotna in napačna je trditev, da naj bi Policija kot protidajatve ali protistoritve družbi DARS zagotavljala nekatere storitve. Policisti avtocestne policije na avtocestah in hitrih cestah zgolj in samo izvajajo svoja z zakonom določena pooblastila in dolžnosti. Učinki delovanja avtocestne policije se pozitivno odražajo na varnosti, pretočnosti in krajših zastojih ob nesrečah, zaradi česar so v prvi vrsti na boljšem vsi uporabniki avtocest in hitrih cest. Zaradi sklenitve sporazuma in plačil družbe DARS za delovanje avtocestne policije za policijo ne nastaja nobena dodatna obveznost, razen tistih, ki jih policiji nalaga zakon.

V skladu z izvedbenim dogovorom je DARS za sofinanciranje avtocestne policije za leto 2021 namenil in na račun, ki ga je določilo Ministrstvo za notranje zadeve, že nakazal 1.949.462 EUR, za leto 2022 pa 7.929.548 EUR.

Ob tem želimo poudariti, da podlago za ustanovitev in sofinanciranje avtocestne policije daje koncesijska pogodba, sklenjena med Republiko Slovenijo in družbo DARS v letu 2004. Temelj in izhodišče sta torej v sami koncesijski pogodbi, zato je bil tudi področni Sporazum o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji konec leta 2020 sklenjen med štirimi partnerji: Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za infrastrukturo (v vlogi koncedenta), družbo DARS (kot koncesionarjem) ter Policijo. Gre torej na podlagi koncesijske pogodbe in kasneje podpisanega področnega sporazuma za partnersko, pogodbeno razmerje.

Vlada RS je 8. julija 2021 potrdila Dodatek št. 5 h koncesijski pogodbi, ki določa da družba DARS sofinancira stroške za delovanje avtocestne policije, ki  presegajo prejšnje stanje (vozila, oprema za nadzor hitrosti, oprema za nadzor preobremenjenih vozil) in nudi odplačne storitve pri vzpostavitvi in delovanju avtocestne policije s souporabo nujnih prostorov v objektih avtocestnih baz in bivših cestninskih postaj. Na osnovi prej navedenega sporazuma in dodatka št. 5 h koncesijski pogodbi so uprava DARS in generalni direktor Policije 2. avgusta 2021 podpisali Izvedbeni sporazum o ustanovitvi in delovanju avtocestne policije in nudenju odplačnih storitev. Odplačne storitve so podrobno opisane v 7. členu izvedbenega dogovora.

Ne koncesijska pogodba, ne sporazum in niti izvedbeni dogovor ne govorijo o donaciji, temveč je uporabljena beseda »sofinanciranje«. Način knjiženja prihodkov na Ministrstvu za notranje zadeve nam ni poznan. V skladu s prej omenjenimi dokumenti, poslovnim načrtom DARS in Letnim načrtom izvajanja koncesije DARS ter na podlagi zahtevka za sofinanciranje, ki ga Policija med 5. januarjem in zadnjim februarjem vsako leto pošlje na DARS, DARS nakaže sredstva na račun, ki ga je določilo Ministrstvo za notranje zadeve.

Souporaba prostorov na bivši cestninski postaji Kompolje (opremljene ogrevanje/hlajenje pisarne in drugi prostori v skupni izmeri 292 m2), vključno z uporabo parkirnih mest in platoja v izmeri 1400 m2, garaže, nadstreška, nadzornih platojev na avtocestnem omrežju in drugih storitev (postavljanje zapor, preusmeritve prometa …) predstavlja mesečni pavšalni znesek 2.326,00 EUR brez DDV.

V družbi DARS smo natančno preučili učinke uvedbe avtocestne policije ter jih finančno ovrednotili. Ključno pri tem je, da delovanje avtocestne policije na dolgi rok prinaša širše družbene in finančne koristi, ki presegajo vrednost vložka družbe DARS, s čimer je utemeljena tudi gospodarnost oziroma ekonomska upravičenost teh vlaganj.

Kot je znano, je prva, ljubljanska specializirana enota avtocestne policije začela delovati že junija lani (kasneje pa še mariborska, celjska in koprska enota, do konca letošnjega leta pa naj bi se jim po načrtu pridružila še novomeška enota, tako da bi bilo z njimi pokrito celotno avtocestno omrežje).

Statistika kaže, da se je, odkar po naših avtocestah vozijo tudi vozila avtocestne policije, število prometnih nesreč zmanjšalo, pomembno pa se je zmanjšal tudi delež tovornih vozil s prekoračeno osno obremenitvijo in tudi število poškodb cestne infrastrukture, za katero povzročitelj ni znan. Prav tako smo v družbi DARS zelo zadovoljni, da se je od začetka delovanja avtocestne policije občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče. Manj poškodb infrastrukture pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oziroma njegovo večjo pretočnost.

Po podatkih Policije se je samo na širšem ljubljanskem območju, ki ga pokriva ljubljanska enota, torej na ljubljanskem avtocestnem obroču in vseh štirih vpadnih krakih avtocest nanj – gre sicer za prometno najbolj obremenjen del našega avtocestnega omrežja – v prvem polletju letos zgodilo 336 prometnih nesreč (od tega ena s smrtnim izidom), medtem ko jih je bilo v enakem obdobju leta 2019, torej referenčnega leta pred pandemijo covida-19, kar 452 ali skoraj 35 odstotkov več (od tega so bile tri s smrtnim izidom).

V prvem polletju letos je bilo na avtocestah na območju delovanja ljubljanske enote ugotovljenih 10.218 kršitev, v enakem obdobju leta 2019 pa 7329, kar je 39 odstotkov manj. To lahko pomeni zgolj manjšo prometno varnost.

V prvem polletju letos je bilo od 23 pobegov s prometnih nesreč raziskanih 17 ali 74 odstotkov, v enakem obdobju leta 2019 pa je bilo od 112 pobegov raziskanih 55 ali 49 odstotkov, še kažejo podatki policije.

V navedenem obdobju se je po podatkih družbe DARS število zastojev zmanjšalo za 48 odstotkov, njihovo trajanje pa za 32 odstotkov. To vpliva na večjo pretočnost prometa na območju delovanja ljubljanske enote avtocestne policije.

V Sloveniji avtocestno omrežje predstavlja približno desetino cestne mreže avtocest, glavnih ter regionalnih cest (625 km avtocest in hitrih cest v upravljanju družbe DARS ter 5925 km glavnih in regionalnih cest v upravljanju Direkcije za infrastrukturo), vendar pa se na njem opravi kar polovica vsega cestnega prometa v državi. Promet na naših avtocestah se vseskozi povečuje, v povprečju za pet odstotkov na leto.

Avtocestna policija je sicer v marsikateri drugi državi aktivna že dalj časa, saj s svojimi multiplikativnimi učinki uporabnikom avtocest zagotavlja varnejšo in bolj pretočno vožnjo.

 

 

Nazaj