Medijsko središče
Povezani s pravočasnimi in relevantnimi informacijami.
40 let prve slovenske avtoceste
Natanko pred 40 leti, 29. decembra 1972, je bil predan prometu avtocestni odsek med Vrhniko in Postojno. Prvi odsek slovenske avtoceste se je začel graditi konec maja 1970, gradnja sodobne štiripasovnice v dolžini 32 kilometrov je bila končana v dveh letih in sedmih mesecih.
Odločitev o začetku gradnje prve avtoceste je sprejela takratna slovenska republiška vlada, ki ji je predsedoval Stane Kavčič.
Slovenija oziroma takratna Jugoslavija se je s tem pridružila dvajseterici evropskih držav, ki je že imela avtoceste v skupni dolžini približno 17.500 kilometrov; Nemčija na primer 6.219 kilometrov, Italija 4.323, Francija 1.715 in Avstrija 553 kilometrov.
Potrebo po sodobni štiripasovni cestni povezavi med Vrhniko in Postojno so očitno že tedaj narekovale prometne obremenitve. Pred štirimi desetletji je tako na odseku med Vrhniko in Postojno povprečni letni promet znašal približno 8.000 vozil na dan. Tudi danes je ta odsek med prometno najbolj obremenjenimi v državi, saj ga v povprečju vsak dan prevozi več kot 50.000 vozil. Velik delež predstavlja tovorni promet.
Uresničitev gradnje prve slovenske avtoceste med Vrhniko in Postojno je poleg vloženega znanja zahtevala tudi precejšnja finančna sredstva, ki jih Slovenija ni bila sposobna zagotoviti sama. Del denarja za gradnjo je v obliki kredita tako prispevala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Maja in junija 1969 je bila opravljena preverba usposobljenosti, na katero se je prijavilo kar 24 izvajalcev. Postopek oddaje del je bil s sklenitvijo pogodb z izbranimi izvajalci končan v začetku aprila 1970. S tem so bile tudi formalno končane priprave na gradnjo avtoceste Vrhnika - Postojna (na prvi sliki spodaj je gradnja avtocestne trase odseka Vrhnika - Postojna, na drugi viadukta Ravbarkomanda).
Avtocesta je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama gradnja pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika - Logatec, Logatec - Unec in Unec - Postojna. Pri gradnji avtoceste med Vrhniko in Postojno so sodelovali: združenje GAST, v katerem so bili združeni Slovenija ceste Ljubljana, SGP Primorje Ajdovščina in Gradis Ljubljana; Mavrovo Skopje; GIPOSS Ljubljana; združenje Jugoslavijaput z izvajalcema Planum in Partizanski put Beograd ter Mostogradnja Beograd.
Viadukt Verd je bil na primer eden izmed prvih velikih viaduktov v tedanji Jugoslaviji z enovito zgornjo konstrukcijo. Tako gradimo viadukte še danes. Na tem viaduktu je bilo doslej potrebno obnavljati samo zgornji del, konstrukcija pa je do danes preživela brez obnove.
V letu 1969 je bila investicijska vrednost odseka avtoceste med Vrhniko in Postojno ocenjena na približno 528 milijonov takratnih dinarjev. Po oceni strokovnjakov je bila njena končna vrednost višja za od 20 do 30 odstotkov.
Avtocestni sistem se je v Sloveniji tako začel uresničevati ob koncu šestdesetih let in do leta 1990 je bilo zgrajenih 198 kilometrov avtocest. Najprej je bil zgrajen odsek med Vrhniko in Postojno, nato polovična avtocesta med Hočami in Arjo vasjo, avtocesta med Postojno in Razdrtim, med Ljubljano in Vrhniko, zahodna obvoznica v Ljubljani, avtocesta med Ljubljano in Kranjem, hitra cesta skozi Maribor, del obalne ceste med Srminom in Koprom ter predor Karavanke.
Pospešena gradnja avtocestnega sistema je v Sloveniji stekla v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je družba DARS d.d. začela uresničevati nacionalni program izgradnje avtocest. Danes, po osemnajstih letih je zgrajenih skupno 606 kilometrov avtocest in hitrih cest, 163 kilometrov priključkov nanje in 27 kilometrov počivališč. Pri tem izstopa zlasti leto 2008, ko je bilo predanih prometu skoraj 100 kilometrov novih avtocestnih povezav.
Nemške avtoceste, znameniti »autobahn«, letos praznujejo okroglih 80 let. Nemčija ima danes več kot 12.000 kilometrov avtocest, kar predstavlja približno šest odstotkov celotne cestne mreže v državi. V Sloveniji avtocestno omrežje predstavlja približno devet odstotkov celotne cestne mreže v državi.
Prek spodnje povezave lahko poslušate pogovor na Valu 202 z Ladom Prahom, upokojenim sodelavcem družbe DARS d.d., ki je bil nadzorni inženir na projektu gradnje avtoceste Vrhnika - Postojna (pogovor je nastal ob letošnji 40. obletnici Vala 202, ki sovpada s koncem gradnje prve slovenske avtoceste).
AVTOCESTA ZGODBA.mp3
Nazaj
Odločitev o začetku gradnje prve avtoceste je sprejela takratna slovenska republiška vlada, ki ji je predsedoval Stane Kavčič.
Slovenija oziroma takratna Jugoslavija se je s tem pridružila dvajseterici evropskih držav, ki je že imela avtoceste v skupni dolžini približno 17.500 kilometrov; Nemčija na primer 6.219 kilometrov, Italija 4.323, Francija 1.715 in Avstrija 553 kilometrov.
Potrebo po sodobni štiripasovni cestni povezavi med Vrhniko in Postojno so očitno že tedaj narekovale prometne obremenitve. Pred štirimi desetletji je tako na odseku med Vrhniko in Postojno povprečni letni promet znašal približno 8.000 vozil na dan. Tudi danes je ta odsek med prometno najbolj obremenjenimi v državi, saj ga v povprečju vsak dan prevozi več kot 50.000 vozil. Velik delež predstavlja tovorni promet.
Uresničitev gradnje prve slovenske avtoceste med Vrhniko in Postojno je poleg vloženega znanja zahtevala tudi precejšnja finančna sredstva, ki jih Slovenija ni bila sposobna zagotoviti sama. Del denarja za gradnjo je v obliki kredita tako prispevala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Maja in junija 1969 je bila opravljena preverba usposobljenosti, na katero se je prijavilo kar 24 izvajalcev. Postopek oddaje del je bil s sklenitvijo pogodb z izbranimi izvajalci končan v začetku aprila 1970. S tem so bile tudi formalno končane priprave na gradnjo avtoceste Vrhnika - Postojna (na prvi sliki spodaj je gradnja avtocestne trase odseka Vrhnika - Postojna, na drugi viadukta Ravbarkomanda).
 |
 |
Avtocesta je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama gradnja pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika - Logatec, Logatec - Unec in Unec - Postojna. Pri gradnji avtoceste med Vrhniko in Postojno so sodelovali: združenje GAST, v katerem so bili združeni Slovenija ceste Ljubljana, SGP Primorje Ajdovščina in Gradis Ljubljana; Mavrovo Skopje; GIPOSS Ljubljana; združenje Jugoslavijaput z izvajalcema Planum in Partizanski put Beograd ter Mostogradnja Beograd.
Viadukt Verd je bil na primer eden izmed prvih velikih viaduktov v tedanji Jugoslaviji z enovito zgornjo konstrukcijo. Tako gradimo viadukte še danes. Na tem viaduktu je bilo doslej potrebno obnavljati samo zgornji del, konstrukcija pa je do danes preživela brez obnove.
V letu 1969 je bila investicijska vrednost odseka avtoceste med Vrhniko in Postojno ocenjena na približno 528 milijonov takratnih dinarjev. Po oceni strokovnjakov je bila njena končna vrednost višja za od 20 do 30 odstotkov.
Avtocestni sistem se je v Sloveniji tako začel uresničevati ob koncu šestdesetih let in do leta 1990 je bilo zgrajenih 198 kilometrov avtocest. Najprej je bil zgrajen odsek med Vrhniko in Postojno, nato polovična avtocesta med Hočami in Arjo vasjo, avtocesta med Postojno in Razdrtim, med Ljubljano in Vrhniko, zahodna obvoznica v Ljubljani, avtocesta med Ljubljano in Kranjem, hitra cesta skozi Maribor, del obalne ceste med Srminom in Koprom ter predor Karavanke.
Pospešena gradnja avtocestnega sistema je v Sloveniji stekla v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je družba DARS d.d. začela uresničevati nacionalni program izgradnje avtocest. Danes, po osemnajstih letih je zgrajenih skupno 606 kilometrov avtocest in hitrih cest, 163 kilometrov priključkov nanje in 27 kilometrov počivališč. Pri tem izstopa zlasti leto 2008, ko je bilo predanih prometu skoraj 100 kilometrov novih avtocestnih povezav.
Nemške avtoceste, znameniti »autobahn«, letos praznujejo okroglih 80 let. Nemčija ima danes več kot 12.000 kilometrov avtocest, kar predstavlja približno šest odstotkov celotne cestne mreže v državi. V Sloveniji avtocestno omrežje predstavlja približno devet odstotkov celotne cestne mreže v državi.
Prek spodnje povezave lahko poslušate pogovor na Valu 202 z Ladom Prahom, upokojenim sodelavcem družbe DARS d.d., ki je bil nadzorni inženir na projektu gradnje avtoceste Vrhnika - Postojna (pogovor je nastal ob letošnji 40. obletnici Vala 202, ki sovpada s koncem gradnje prve slovenske avtoceste).
AVTOCESTA ZGODBA.mp3