Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Z zvišanjem prometnih obremenitev na primorski avtocesti daljši tudi zastoji

16.09.2016

Številne prometne nesreče zaradi premajhne varnostne razdalje in neprilagojenih hitrosti, visoke prometne obremenitve in delno tudi zapore zaradi izvajanja potrebnih obnovitvenih, investicijskih in vzdrževanih del, so glavni razlogi za večkilometrske zastoje na enem najstarejših odsekov, to je med Brezovico in Vrhniko.

Avtocestni odsek med Ljubljano in Vrhniko je star 40 let. Gradnja je potekala v obdobju 1976–1979 in se je navezala na že zgrajeni odsek od Vrhnike do Postojne. Povprečni letni dnevni promet (PLDP) v letu 1975 na tem delu je bil (v obeh smereh) 12.000 vozil, danes 60.000, številke pa so v letošnjem poletju samo v eni smeri presegale tudi 51.500 vozil dnevno, od tega več kot 6.000 tovornih vozil. Prepustnost se ob tako visokih obremenitvah že brez izrednih dogodkov, npr. nesreč, močno znižuje.

S povečevanjem prometa:

• se zaradi obrabe cestišč povečujejo potrebe po izvajanju obnovitvenih in vzdrževalnih del (in s tem delovnih zapor, ki so delni povzročitelji zastojev);
• se znižuje varnostna razdalja (ki je najpogostejši razlog prometnih nesreč);
• so zastoji ob drugih rednih in izrednih dogodkih (npr. prometne nesreče) daljši.

Zastoji se na odseku Brezovica–Vrhnika v celotnem seštevku podaljšujejo, čeprav:

• število zastojev (kot dogodkov) ne narašča drastično;
• število prometnih nesreč pada;
• se število delovnih zapor ni bistveno dvignilo
(od leta 2013 padlo), kar je prikazano v spodnjih grafih.

 

 

 

 

Graf 1: Število zastojev po letih na odseku A1 Brezovica–Vrhnika.

 
Graf 2: Število delovnih zapor po letih na odseku A1 Brezovica–Vrhnika.
 
Graf 3: Število prometnih nesreč in primerjava vzrokov prometnih nesreč na odseku A1 Brezovica–Vrhnika v letu 2015. 

 


Iz podatkov izhaja, da z zvišanjem količine prometa vsakršen dogodek na tem odseku ustvarja vedno daljše zastoje.

Čas odprave posledic nesreč se daljša tudi zaradi nepravilnega razvrščanja.

Na tem odseku se pripravljajo dodatni ukrepi: postavljeni bodo novi portali s spremenljivimi vsebinami, optimizirala se bo omejitev hitrosti in signalizacija, ki opozarja na nevarnost zastoja.

Vsekakor k večji prepustnosti in varnosti glede na vzroke prometnih nesreč lahko prispevamo tudi vozniki sami. Iz grafa primerjav vzrokov prometnih nesreč izhaja, da sta v vseh letih najpogostejša razloga prometnih nesreč neustrezna varnostna razdalja in neprilagojena hitrost. Zaradi neprilagojene varnostne razdalje prihaja do veliko nesreč v obliki naletov več vozil, kar pomeni, da ima Policija veliko več dela z raziskovanjem vzroka nesreče in popisovanjem udeležencev.

Varnostna razdalja

Definicija varnostne razdalje izhaja iz 29. člena Zakona o varnosti cestnega prometa in se glasi: »Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja).« Poleg tega velja tudi, da mora varnostna razdalja ne glede na vozne razmere omogočati, da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi. Omenjeni zakon določa tudi minimalno varnostno razdaljo, kadar se ob dobrih prometnih razmerah oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo. V takšnem primeru se lahko varnostna razdalja zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi.

Varnostna razdalja v normalnih okoliščinah ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozimo, prevozimo v dveh sekundah (če upoštevamo hitrost 100 km/h, je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 km/h pa znaša minimalno 72 metrov).

Opozarjanje na varnostno razdaljo se izvaja na petih lokacijah na celotnem avtocestnem omrežju, nanjo pa opozarjamo tudi z LED signalizacijo ob vozišču (modre LED) v večjih avtocestnih predorih. Modra LED pomeni razdaljo 100 metrov za tovorna vozila.

Kljub postavljeni fiksni signalizaciji, opozarjanju na portalih spremenljive vsebine (UPOŠTEVAJTE VARNOSTNO RAZDALJO), ustrezni zakonodaji, preventivnim akcijam in policijskemu nadzoru, žal vsakodnevno opažamo, da je varnostna razdalja v večini primerov neupoštevana. Kar se dogaja na povečini enakih lokacijah na avtocestnem omrežju, kjer dnevno prihaja do trkov vozil. Najhujše posledice neustrezne varnostne razdalje so vsekakor v predorih, posebej, če so udeležena tovorna vozila. Posledice neupoštevanja varnostne razdalje so hude: zastoji, poškodbe, žrtve in posledično velika gospodarska škoda!

Več preko te strani in videa.

 

 

 

DARS svetuje: upoštevajte varnostno razdaljo!

 

 

 

 

Neustrezna varnostna razdalja: pogoj za zastoj!
Nazaj