Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Prekratka varnostna razdalja najpogostejši vzrok prometnih nesreč na avtocesti

21.06.2018

»Na štajerski avtocesti so se danes med 6.30 in 7.15 na relaciji od Lukovice proti Domžalam pripetile tri prometne nesreče. Po ugotovitvah policije je bil vzrok vseh treh nesreč prekratka varnostna razdalja. Dve nesreči sta se končali zgolj z materialno škodo, v eni pa je bila ena oseba lažje poškodovana, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Na tem delu avtoceste je bil več ur oviran promet, nastal je tudi večkilometrski zastoj.«

Takšna so pogosta prometna poročila, to so najpogostejši vzroki poškodovanih na avtocesti in posledično gre za najpogostejše vzroke zastojev. Nepravilna varnostna razdalja je še vedno eden izmed glavnih vzrokov nesreč na avtocestah in hitrih cestah, povezana pa je tudi z neprimerno hitrostjo.

V letu 2016 se je na slovenskih avtocestah in hitrih cestah zgodilo 327 prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje.

Velika večina voznikov vozi preblizu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, ki jo njihovo vozilo pri zavijanju glede na hitrost in stanje vozišča opravi, del voznikov napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo prepustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju, nekateri pa poskušajo z agresivnim »prilepljanjem« na zadek predhodnega vozila tega spraviti s prehitevalnega na vozni pas.

 

 

Definicija varnostne razdalje izhaja iz 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP):

(1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja) oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom.

(2) Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati, da:
– lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi,
– se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).

(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.

(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne vozi na varnostni razdalji, določeni s prometnim znakom. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

Izhajajoč iz zgoraj zapisanega pravila in upoštevaje še druga načela varne vožnje, predvsem pomen in namen voznega in prehitevalnega pasu, velja, da mora voznik med vožnjo po avtocesti ali hitri cesti zaradi velike hitrosti še bolj kot na drugih cestah paziti na varnostno razdaljo. To je razdalja od vozila, ki vozi pred nami po istem prometnem pasu, ki nam omogoča, da lahko varno zmanjšamo hitrost ali celo ustavimo, če to stori voznik pred nami, in ki omogoči vozniku, ki nas je prehitel, da se pred našim vozilom varno vrne na vozni pas. Varnostna razdalja v normalnih okoliščinah ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozimo, prevozimo v dveh sekundah (če upoštevamo hitrost 100 km/h, je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 km/h pa znaša minimalno 72 metrov).

Varnostna razdalja kot obveza voznikov je torej splošno predpisana v Zakonu o pravilih cestnega prometa, upravljavec ceste pa lahko dodatno predpiše, da se vozi s predpisano varnostno razdaljo, kadar oceni, da je to ustrezno oziroma primerno. Tako je ob avtocestah vzpostavljena dodatna signalizacija s predpisano (zahtevano) varnostno razdaljo v območju predorov ali na odsekih, kjer so se pokazale druge motnje v prometu, pri čemer je postavljen prometni znak »najmanjša razdalja med vozili« znak 2225. Najbolj poznane postavitve v zvezi z zahtevano varnostno razdaljo so na odsekih avtocest in hitrih cest, kjer so prisotni predori (tam stojijo znaki za obvezno varnostno razdaljo 100 metrov).

Z namenom višanja prometne varnosti smo se v družbi DARS odločili, da bomo v tem letu posebno pozornost namenili obveščanju in osveščanju voznikov o ustrezni varnostni razdalji:

  • S kampanjo Varnostna razdalja želimo voznikom sporočiti, da je z ustrezno varnostno razdaljo in s tem ustrezno zavorno pot možnost nesreče manjša. V kampanji smo razdaljo med vozili primerjali z razdaljo med črkami: »Takokotzatekočebranjesotudiprivožnjipomembni ustrezno veliki razmiki.«

  • S postavitvijo poskusne označitve prometne ureditve po 76.a členu Zakona o cestah urejamo ustrezno varnostno razdaljo« na obeh voznih pasovih avtoceste A2 na odseku Ljubljana (Šmartno)–Vodice (med počivališčem Povodje in priključkom Vodice v smeri proti Kranju). Poskusna označitev prometne ureditve je obligatorna za uporabnike oziroma voznike po avtocesti. Razdalja med dvema puščicama prikazuje pravilno razdaljo med dvema avtomobiloma, v kolikor je njuna hitrost 130 km/h.
Nazaj