Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Zaključena preureditev cestninske postaje Pesnica

20.11.2013

V novembru je bila uspešno zaključena še preureditev čelne cestninske postaje Tepanje na štajerski avtocesti. DARS d.d. je uresničil zastavljeni cilj in od lanske jeseni dalje preuredil sedem prometno najbolj obremenjenih cestninskih postaj: Log in Videž na primorski avtocesti, Torovo na gorenjski, Dob na dolenjski ter Kompolje, Tepanje ter Pesnica na štajerski avtocesti.
 

  CP Pesnica


V okviru rušitve in preureditve čelne cestninske postaje Pesnica sta bila med drugim odstranjena sredinska cestninska otoka, kar je omogočilo vzpostavitev prostega prometnega toka vinjetnih vozil za prevozno hitrost 60 km/h.

Dela za preureditev cestninske postaje Pesnica so bila izvedena v sklopu pogodbe »Obnova voziščne konstrukcije na odsekih AC A1/0031 in 0631 Šentilj - Pesnica od km 7,550 do km 9,400 in vzpostavitev prostega prometnega toka vinjetnih vozil na ČCP Pesnica«; izvajalec je bil konzorcij SGP Pomgrad d.d. (vodilni partner) in Strabag d.o.o. (partner); skupna pogodbena vrednost je znašala 3.044.755,63 evra, od tega je bila vrednost preureditve cestninske postaje  296.676,18 evra (brez DDV).

Pretočnost prometa skozi preurejene cestninske postaje je boljša, saj ni več prepletanja več pasov, npr. iz treh v dva, ampak vinjetna vozila vseskozi vozijo po dveh pasovih prek cestninske postaje, s tem je večja tudi varnost in prometnih nesreč, ki so nastajale tudi zaradi prepletanja več pasov, praktično ni več.

Gre sicer, tako kažejo tudi podatki o štetju prometa za leto 2011, za prometno najbolj obremenjene čelne cestninske postaje (ČCP): na ČCP Log je povprečni letni dnevni promet znašal nekaj več kot 59.000 vozil na dan, na ČCP Torovo in Kompolje približno 40.000 vozil, na ČCP Tepanje približno 30.000, na ČCP Dob skoraj 26.000 ter na ČCP Videž nekaj manj kot 19.000, kolikor je znašal tudi na ČCP Pesnica, katere preureditev je za zdaj predvidena septembra letos, v okviru obnove vozišča na odseku avtoceste na tem območju.

Za primerjavo, na čelnih cestninskih postajah Bazara in Nanos na vipavski hitri cesti, Dane na odcepu primorske avtoceste proti Fernetičem na meji z Italijo in Drnovem pri Brežicah na dolenjski avtocesti se povprečni letni dnevni promet giblje med 9.000 in 13.000 vozil na dan.

V okviru prve faze je bila poleg preureditve navedenih šestih čelnih cestninskih postaj v letošnjem letu načrtovana tudi popolna odstranitev čelne cestninske postaje Vransko na štajerski avtocesti, na kateri povprečni letni dnevni promet znaša skoraj 38.000 vozil. V drugi polovici maja letos je bil tako na portalu javnih naročil objavljen razpis »Preureditev odseka AC A1 0042 in 0642 od km 5,510 do km 5,750 z namenom vzpostavitve prostega prometnega toka« oz. odstranitev čelne cestninske postaje Vransko. S tem bi bila čelna cestninska postaja Vransko ukinjena, zaradi česar bi bilo potrebno spremeniti način cestninjenja na štajerskem avtocestnem kraku; to razdaljo bi za nevinjetna vozila cestninili na cestninski postaji Kompolje. Na ministrstvo za infrastrukturo in prostor je bila v prvi polovici maja posredovana pobuda za opustitev čelne cestninske postaje Vransko na štajerskem avtocestnem kraku ter na to pobudo vezan predlog sprememb Uredbe o cestninskih cestah in cestnini ter predlog za izdajo soglasja k posledičnim spremembam Cenika cestnine za uporabo cestninskih cest. Ker DARS d.d. ni prejel soglasja k predlogu o spremembi Uredbe o cestninskih cestah in cestnini, je javni razpis prekinil.

Preureditev vinjetnih stez na navedenih sedmih čelnih cestninskih postajah za vzpostavitev prostega prometnega toka vinjetnih vozil za prevozno hitrost 60 km/h skupaj znaša 2,2 milijona evrov (brez DDV).

Popolna odstranitev vseh cestninskih postaj je predvidena po uvedbi elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku za tovorna (nevinjetna) vozila.

Nazaj