Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS d.d., je danes slovesno predala prometu 10-kilometrski odsek avtoceste med Vrbo in Peračico. S tem je dokončanih in predanih prometu vseh 70 kilometrov gorenjskega avtocestnega kraka med Karavankami in Ljubljano, z izjemo polovice 2,4 kilometra dolgega vozišča avtoceste med Peračico in Podtaborom. Investicijska vrednost odseka med Vrbo in Peračico je v investicijskem programu, potrjenem s strani prometnega ministra, ocenjena na 114,3 milijona evrov in ne bo presežena. Pri financiranju graditve odseka z nepovratnimi sredstvi Kohezijskega sklada v znesku 12,2 milijona evrov sodeluje tudi Evropska unija. 

Pogodbeni rok za dokončanje vseh del na avtocestnem odseku Vrba – Peračica (trasa avtoceste, deviacije/prestavitve lokalnih cest in poti ter cest v upravljanju Direkcije RS za ceste) sicer poteče konec aprila prihodnje leto. Današnja preusmeritev prometa na avtocesto na celotnem odseku od Vrbe do Peračice bo izvajalcu omogočila dokončanje del na trasi avtoceste pri Peračici in deviaciji regionalne ceste Črnivec – Posavec na Brezjah. Zaključek avtocestnega odseka pri Peračici se bo izvedel v dveh fazah zaradi ukinitve sedanjega obvoza ob gradbišču in rušenja dela platoja cestninske postaje Brezje, ki je bil zgrajen v letu 2007. Sicer pa, kot je znano, je bil promet preusmerjen na del (približno štiri kilometre med Vrbo in Radovljico) novozgrajene avtoceste med Vrbo in Peračico konec maja letos.

V lokacijskem načrtu za izvedbo avtocestnega odseka med Peračico in Podtaborom sta predvideni dve gradbeni fazi. Prva gradbena faza (izvedba novega levega smernega pasu) je bila predana prometu konec novembra lani. Začetek del pri izvedbi druge gradbene faze (obnova nekdanje hitre ceste) pa je bil odvisen od stopnje dotrajanosti konstrukcij objektov in predora (zgrajenih v letu 1965). Investitor je ocenil, da stanje objektov in predora ne nudi ustrezne prometne varnosti oz. ne nudi standarda, ki je sicer običajen za ceste, ki jih upravlja DARS d.d., zato se je odločil, da se takoj pristopi k celoviti rekonstrukciji desne polovice avtoceste; ta je, kakor je znano, med predsedovanjem Slovenije EU služila kot nadomestna cestna povezava, če bi slučajno morali zapreti za promet novozgrajeno polovico avtoceste.

Pogodba za projektiranje rekonstrukcije viaduktov Peračica, Ljubno in Lešnica ter predora Ljubno je bila podpisana konec spomladi letos. Projekti za izvedbo del in pridobitev gradbenega dovoljenja so izdelani in so v fazi revizije. Po projektantskem predračunu je vrednost del ocenjena na 24 milijonov evrov. V pripravi je razpis za izvedbo rekonstrukcije objektov. Predvideni rok izvedbe je 20 mesecev, tako da bi lahko po sedanjem terminskem načrtu rekonsturirani odsek polovice avtoceste med Peračico in Podtaborom predali prometu še pred turistično sezono 2010.

Trasa avtocestnega odseka Vrba – Peračica je dolga 9.780 metrov in začne na koncu že zgrajenega odseka Hrušica – Vrba, nekoliko južno od vasi Vrba. Nato poteka proti jugovzhodu in od podvoza lokalne ceste Lesce – Hlebce vzdolž obstoječe glavne ceste G I-8 Vrba – Črnivec do Predtrškega polja. Na severnem robu Predtrškega polja trasa nove avtoceste ne poteka več vzporedno z glavno cesto, temveč poteka južno od naselja Mošnje. Dolini Zgoše in Dobruše avtocesta prečka z viaduktoma, v nadaljevanju pa poteka po ježi severno od vasi Dobro Polje ter se tik pred viaduktom Peračica priključi na obstoječo hitro cesto. 
 
Avtocesta je zasnovana kot štiripasovna cesta z izvennivojskimi križanji, odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil je širine 27,7 metra in vsebuje v vsaki smeri vozni in prehitevalni pas širine 3,75 metra, odstavni pas širine 2,5 metra, robni pas širine 0,5 metra, bankino širine 1,2 metra, med smernima cestiščema pa je vmesni ločilni pas širok 3,2 metra. Odsek je projektiran za računsko hitrost 120 kilometrov na uro, najmanjši horizontalni radij 3.000 metrov, najmanjši vertikalni radij pa 50.000 metrov. Trasa avtoceste v pretežnem delu poteka po ravnini, saj doline premošča s premostitvenimi objekti, drugod (na Radovljškem polju) pa je delno vkopana, kar določa največji vzdolžni nagib vozišča zgolj 1,3 odstotka.

Na trasi avtocestnega odseka Vrba – Peračica, ki ima tri priključke (Lesce, Radovljica in Brezje), je več objektov, in sicer: dva večja viadukta (Zgoša – leva polovica dolžine 168,6 m in desna polovica dolžine 192,60 m ter Dobruša – leva polovica dolžine 326,4 m in desna polovica dolžine 328,1 m) ter devet podvozov, dva nadvoza (v priključku Radovljica dolžine 109,7 m in v priključku Brezje dolžine 71,5 m) in en podhod. Na obojestranskem počivališču Radovljica je izveden grobi izkop.

Na avtocestnem odseku Vrba - Peračica je protihrupna zaščita izvedena na celotnem delu Radovljiškega polja, od Turistično nakupovalnega centra Lesce do priključka Radovljica, in sicer s protihrupnim nasipom in protihrupnimi ograjami. Varovani sta naselji Lesce in Radovljica. Protihrupna ograja je izvedena še na viaduktu Dobruša (varovano naselje Mošnje).

DARS d.d. je namreč v okviru zaščite arheološkega najdišča Mošnje namesto prvotno predvidenega nasipa zgradil zaščitni armirano betonski zid; vrednost teh del znaša 143.000 evrov; vrednost del pri izvedbi arheoloških izkopavanj na avtocestnem odseku Vrba – Peračica pa znaša 1,286 milijona evrov. Ostala dela pri zavarovanju in promociji najdišča vodita Občina Radovljica in Ministrstvo za kulturo.

Obveznosti v zvezi s prestavitvijo oz. zasukom letališke steze je prevzela Občina Radovljica, kot lastnik letališča, s posebnim sporazumom z DARS d.d..

V sklopu graditve so bila izvedena tudi vsa dela na komunalnih prestavitvah, vodovodu, kanalizaciji, elektroenergetskih napravah, telekomunikacijskem omrežju in plinovodu, kakor tudi potrebna dela pri vodnogospodarskih ureditvah (Blatnica, Zgoša, Dobruša). Prav tako je bila izvedena najsodobnejša oprema, ki vključuje sistem klica v sili, razsvetljavo priključkov ter ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Odvodnjavanje avtoceste je izvedeno z zajemom vseh voda s cestnih površin prek vodotesne kanalizacije do zadrževalnih bazenov, lovilcev olj ter ponikovalnic, projektiranih pa je 30 zemeljskih zadrževalnih bazenov.

Na trasi je bilo izkopano skupno približno dva milijona prostorninskih metrov materialov, od tega je bilo v okviru graditve avtoceste uporabljenih približno 400.000 prostorninskih metrov izkopanih materialov, preostali material pa deponiran v trajni deponiji na območju Dobrega Polja in v gramoznici Suhi graben.

Skupna vrednost do sedaj sklenjenih pogodb za graditev avtocestnega odseka Vrba – Peračica znaša 76,7 milijona evrov; gradbena dela na trasi avtoceste, viaduktih, podvozih, nadvozih je od poletja 2006 opravljala skupina podjetij v skupnem nastopu – J.V. SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, Cestno podjetje Ljubljana in Strabag Avstrija. 
 

Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske Unije.