1. Vklopimo smernike

Vozimo se 130 kilometrov na uro in naenkrat se vozilo pokvari. V takem primeru nemudoma vklopimo vse varnostne utripalke. Ne poskušajmo s takojšnjim obračanjem ključa ter pritiskanjem na plin. Namesto tega pritisnimo na pedal za sklopko, saj lahko le tako ohranimo dovolj hitrosti, da umirjeno vozilo preusmerimo na rob vozišča oz. odstavni pas, kjer se ustavimo. 
 

2. Obvezno si nadenimo odsevni telovnik

Ob izhodu iz avtomobila si moramo vsi potniki v vozilu nujno nadeti odsevni telovnik. Če tega ne storimo ali telovnika nimamo, smo posebej v megli, ob sneženju in ponoči slabše vidni ter predstavljamo potencialno nevarnost, da v nas trči vozilo; poleg tega nas policisti lahko oglobijo.

Po zaustavitvi moramo vozilo čim prej zapustiti in pri tem biti zelo pazljivi, saj ostali promet nemoteno poteka. V vzvratnih ogledalih se moramo prepričati, da je vozišče prazno, medtem pa v roke primemo odsevni telovnik, ki si ga bomo nadeli ob izstopu. S telovnikom smo – tudi ponoči – zavarovani in vidni na večji razdalji. Sicer pa moramo iz vozila izstopiti kar se da hitro ter se umakniti za njegov zadek. Morebitni sopotniki morajo izstopiti na svojih desnih vratih ter se umakniti onkraj zaščitne ograje – posebna previdnost je potrebna na objektih in tistih delih, na katerih je za ograjo prepad. Nato oblečejo jopič ter ob tem ves čas aktivno spremljajo promet.
 

3. Varnostni trikotnik
 

Sledi namestitev varnostnega trikotnika. Če vemo, kje je, ga lahko zelo hitro najdemo in tudi uporabimo, če pa imamo v avtu naloženo veliko prtljage, bomo v velikih težavah, zato bi moral biti trikotnik vedno pri roki za hitro uporabo. Priporočljivo je, da se sestavljanja trikotnika naučimo že doma, saj nam lahko v trenutni paniki tudi to sicer enostavno dejanje povzroča težave. Trikotnik moramo postaviti najmanj 100 metrov od vozila. Daljša kot je razdalja, prej bodo lahko vozniki odreagirali in se pripravili na nevarnost.

Zelo pomembno je, da se pri postavljanju trikotnika ne gibljemo po odstavnem pasu, ampak da hodimo le za varnostno ograjo.
 

4. Stebriček SOS

Pomembno je, da izvemo, kje in kako daleč je telefonski stebriček SOS ob avtocesti – v daljših predorih so v ta namen tudi oznake. Sicer pa lahko uporabite tudi mobilni telefon ter pokličete Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC) na kratko telefonsko številko 1970, a je zaradi lažje ugotovitve lokacije voznika priporočljiva uporaba stebrička SOS, ki so med seboj razmaknjeni praviloma do dva kilometra. Delavci družbe DARS bodo v čim krajšem možnem času prispeli na kraj dogodka in ga za vas tudi brezplačno ustrezno zavarovali.
 

Ravnanje v predorih ali na avtocestah brez odstavnega pasu

V daljših predorih, ki imajo odstavne niše, je postopek enak kot na avtocesti. Ob uporabi utripalk ter sklopke se pomikamo desno in s tem opozarjamo druge, da se nekaj dogaja. Če je le mogoče, ustavimo v odstavni niši, kjer je nameščen tudi telefon SOS. Če nam to ne uspe, skušajmo zapeljati vozilo k najbližjemu robu vozišča. To velja tudi za cesto brez odstavnega pasu, ki ima odstavne niše ravno tako na primerni oddaljenosti.

Vozniki, ki se jim vozilo pokvari med vožnjo po avtocesti, lahko brezplačno uporabijo obcestni telefon SOS ali pokličejo Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC) na kratko telefonsko številko 1970.

Sicer pa si na naših spletnih straneh lahko ogledate tudi video posnetke, kako ravnati v primerih zaustavitve vozila na avtocesti.