Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Šentjakob - Malence

Dolžina 10,7 km
Gradnja 1995 - 1999 (2001)

 

Avtocestni odsek Šentjakob - Malence, ki funkcionira tudi kot v enem delu predstavlja tudi vzhodni del avtocestna obvoznice Ljubljane, se začenja na meji z občino Domžale, kjer se navezuje na štajerski avtocestni krak (avtocestni odsek Blagovica - Šentjakob), preko razcepa Zadobrova se nanj navezuje severna obvozna hitra cesta Ljubljane, zaključi pa se v razcepu Malence, kjer se naveže na južni del ljubljanske avtocestne obvoznice in dolenjski avtocestni krak. Z izgradnjo prvega dela odseka, od razcepa Zadobrova do razcepa Malence, je bil avgusta 1999 sklenjen cestni obroč okoli Ljubljane, zadnji del odseka pa je bil predan prometu skupaj z avtocesto do Krtine 28. junija 2001. Investitor vzhodne avtocestne obvoznice je bil v imenu države DARS, mestna občina Ljubljana pa je prispevala okoli 20 % delež.  

Od Šentjakoba se avtocesta v vkopu nadaljuje proti jugu. Pri križanju z Zasavsko cesto je zgrajen priključek Šentjakob v obliki diamanta, ki premosti potok Stokalca in reko Savo. Pri križanju z Agrokombinatsko cesto je zgrajen priključek Ljubljana Sneberje v obliki polovične deteljice, ki na avtocesto navezuje tudi Šmartinsko in Zadobrovško cesto. V razcepu Zadobrova se na avtocesto naveže severna obvozna cesta Ljubljane (Zadobrova – Tomačevo - Koseze). Nadaljuje se pod nadvozom Letališke ceste, železniškima nadvozoma in pod nadvozom Zaloške ceste. Na Letališki cesti je zaradi bližine razcepa Zadobrova zgrajen tričetrtinski priključek za industrijsko cono v obliki diamanta, Zaloška cesta pa se na avtocesto priključuje s priključkom Ljubljana vzhod v obliki polnega diamanta. V naselju Studenec na robu naravne ježe preide trasa v nasip in z mostom (t.i. "harfa") prečka reko Ljubljanico. Na območju križanja z Litijsko cesto, ki se na avtocesto priključi preko priključka Ljubljana Bizovik v obliki diamanta, v nadaljevanju poteka po zahodnem roku Dobrunjskega hriba, premosti Bizoviško dolino z dvojnim istoimenskim viaduktom in se po prehodu skozi dvocevni tripasovni predor Golovec zaključi z razcepom Malence, kjer se naveže na južno ljubljansko avtocestno obvoznico in avtocesto proti Dolenjski.

Odsek je dolg 10,7 km. Zgrajen bo kot štiripasovna avtocesta z odstavnim pasom in srednjim ločilnim pasom. Minimalni horizontalni radij znaša 1000 m, minimalni vertikalni pa 7000 m. Največji vzdolžni nagib je 4 %, največji prečni pa 5,3 %. Računska hitrost za odsek Šentjakob-Malence je 120 km/h.

Normalni prečni profil avtocestnega odseka od Malenc do Litijske ceste je v vkopu 31,40 m, v nasipu pa 29,40 m. Od Litijske ceste do Zasavske ceste je v vkopu 32,50 m in v nasipu 31 m; od Zasavske ceste proti Domžalam pa znaša v vkopu 29,90 m in v nasipu 28,40 m.

Na vzhodni avtocesti Ljubljane je zgrajenih 27 premostitvenih objektov:

  • nadvoz Ceste k reaktorju, dolžina 55,93 m;
  • nadvoz Zasavske ceste, dolžina 54,90 m;
  • nadvoz Perkove ulice, dolžina 47,57 m;
  • most čez Stokalco, dolžina 6 m;
  • most čez Savo, dolžina 129,18 m;
  • podvoz Ceste v Agrokombinat, dolžina 12,10 m;
  • nadvoz Sneberske ceste, dolžina 62,54 m;
  • nadvoz razcepa Zadobrova - krak 1, dolžina 85,17 m;
  • nadvoz razcepa Zadobrova - krak 2, dolžina 85,17 m;
  • nadvoz v razcepu Zadobrova - krak 2, dolžina 101 m;
  • nadvoz Letališke ceste, dolžina 54 m;
  • nadvoz železnice, dolžina 63 m;
  • nadvoz železnice, dolžina 63 m;
  • nadvoz Rjave ceste, dolžina 58,88 m;
  • nadvoz Zaloške ceste, dolžina 51 m;
  • most čez Ljubljanico, dolžina 83,70 m;
  • nadvoz Litijske ceste, dolžina 46 m;
  • podvoz Dobrunjske ceste, dolžina 30 m;
  • podvoz gozdne ceste, dolžina 6 m;
  • pokriti vkop Strmec, dolžina 200 m;
  • viadukt Bizovik na kraku D, dolžina 149,60 m;
  • viadukt Bizovik na kraku C, dolžina 182,30 m;
  • viadukt v razcepu Malence - krak F, dolžina 148,40 m;
  • viadukt v razcepu Malence - krak C, dolžina 242,10 m;
  • podvoz v razcepu Malence - krak D, dolžina 7,20 m;
  • podvoz v razcepu Malence - krak E, dolžina 7,20 m;
  • podvoz v razcepu Malence - krak C, dolžina 7,20 m.

Poleg tega je bil zgrajen tudi tripasovni dvocevni predor Golovec - prvi tripasovni predor v Sloveniji. Na kraku D je dolg 594,25 m, na kraku C pa 562,75 m. Skupna širina prečnega prereza ene predorske cevi predora Golovec je 12,50 m. 

Na avtocestnem odseku Šentjakob-Malence je bilo izvedenih tudi:

  • 14 deviacij - prestavitev - cest, gozdnih in poljskih poti v skupni dolžini 8,4 km;
  • štiri ureditve vodotokov (potok Stokalca, reka Sava, reka Ljubljanica, Bizoviški potok);
  • deloma trasa poteka v območju 2. in 3. varstvenega pasu vodarne Hrastje, kjer je bilo potrebno zagotoviti;
  • vodotesno odvodnjavanje in preprečitev izlitja nevarnih snovi, saj deloma trasa poteka v območju 2. in 3. varstvenega pasu vodarne Hrastje. Za preprečitev izlitja nevarnih snovi je zgrajen vodotesni zgornji ustroj cestišča, brežine pa so zavarovane z bentonitno polstjo. Zgrajene so tudi betonske odbojne ograje, ki preprečujejo prevrnitev vozil. Odvodnjavanje meteornih voda je speljano v vodotesne kanalizacijske sisteme iz duktilnih cevi;
  • na trasi so 4 sistemi odvodnje, celotna odvodnja meteornih voda je speljana v odprte vodotoke preko zadrževalnikov in lovilcev olj;
  • na desnem bregu Ljubljanice je zgrajen nadomestni biotop, na levem bregu na območju Studenca pa dodaten propust za dvoživke, ki jim je avtocesta presekala poti;
  • vzdolž avtoceste so zgrajene protihrupne ograje v skupni dolžini 7670 m;
  • prestavljeni so bili nekateri elektrovodi, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, vodi za javno razsvetljavo in telekomunikacijski vodi. Ker trasa križa tudi železnico, sta bila zgrajena tudi dva nadvoza, prestavljeni pa so bili tudi železniški tiri. 

 Prospekt Šentjakob - Malence.pdf

Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu