Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Dolgi most - Dolenjska cesta (Južna AC obvoznica LJ)

Dolžina 7 km
Gradnja 1979 - 1988

 

Gradnja avtoceste od Dolgega Mosta v razcepu Ljubljana Kozarje od Dolgega mostu v Ljubljani do Vrhnike je potekala v obdobju 1976 – 1979 in se je navezala na že zgrajeni odsek od Vrhnike do Postojne.  

Geomehanske lastnosti temeljnih tal na tem območju, ki poteka preko ljubljanskega Barja so tako slabe, da cestnih nasipov ni bilo mogoče graditi na običajen način. Zato so bili izvršeni poizkusi, kako doseči izboljšanje temeljnih tal:

  • poizkusni nasip iz gruščnatih kolov;
  • poizkus različnih vertikalnih drenaž;
  • izboljšanje tal z apnenimi koli ob Peruzzijevi cesti;
  • poizkusni nasip iz super lahkih materialov na priključni cesti za industrijsko cesto na Rudniku med takratno magistralno cesto in nivojskim križanjem z železniško progo Ljubljana - Trebnje.

S prvimi deli na tem odseku so pričeli v letu 1979 s poizkusnim predobremenilnim nasipom od Rakove Jelše do Ljubljanice. Nadaljevalo se je z izgradnjo nasipa z materialom na netipičnem barju, izkopanim na severni obvozni cesti. Z rednim delom se je pričelo ob koncu maja 1985, zaključek del pa je bil 28. oktobra 1988.

Avtocesta je zgrajena kot štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom in dvema odstavnima pasovoma. Na njej je zgrajenih:

  • 4 nadvozi v skupni dolžini 606,3 m;
  • 5 mostov v skupni dolžini 302 m;
  • 2 podvoza;
  • 2 ploščata propusta;
  • viadukt preko Dolenjske ceste in železniške proge v dolžini 152.6 m.

Nadalje je bilo zgrajenih 10, 378 km deviacij in 7,820 km regulacij.

Odsek se začne v razcepu Kozarje. Z izgradnjo dela vzhodne avtocestne obvoznice je bila zaključena tudi izgradnja razcepa Malence, v katerem se srečajo južna in vzhodna avtocestna obvoznica Ljubljane in dolenjski avtocestni krak. 

Na odseku so bili zgrajeni štirje priključki: Ljubljana zahod (Vič, Tržaška cesta), Ljubljana-Center (Barjanska cesta), Ljubljana Rudnik (Peruzzijeva cesta) ter Ljubljana jug (Dolenjska cesta) ter 2 semaforizirani križišči. Med priključkoma Ljubljana zahod in Ljubljana center je zgrajeno obojestransko počivališče »Barje«.