Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Dolgi most (Ljubljana) - Vrhnika

Dolžina 12,4 km
Gradnja 1976 - 1979

 

Gradnja avtoceste od Dolgega Mosta v Ljubljani do Vrhnike je potekala v obdobju 1976 - 1979 in se je navezala na že zgrajeni odsek od Vrhnike do Postojne. 

Od začasnega priključka pri Dolgem mostu v Ljubljani dalje je potekala avtocesta proti Vrhniki po ljubljanskem barju (5,65 km tipična barjanska tla – drenaže do 15 m globoko) in njegovem obrobju. Gradnja na močvirnatem terenu je pred načrtovalce in graditelje postavila zahtevno nalogo, ki so jo rešili z gradnjo t.i. »plavajoče ceste« na nasipu in z vertikalnimi drenažami. 

Zgrajeni so bili naslednji objekti:

  • 7 kom nadvozov v skupni dolžini 915,6 m temeljenih na betonskih kolih do fi 150 v globini od 7,5 do 41,3 m;
  • 3 kom mostovi razpona 7 – 10 m;
  • 29 kom ploščatih propustov razpona 3 – 5 m.

Potek izgradnje

Ker gre za specifično gradnjo, navajamo kratek opis postopka, ki je bil uporabljen.
Za reševanje tehnologije izgradnje preko Barja so bile izdelane obsežne priprave in angažirane številne raziskovalne in strokovne inštitucije v Sloveniji. Predhodno je bil zgrajen tudi poizkusni nasip ter na osnovi zbranih rezultatov izbrana varianta z vertikalnimi drenažami.
Gradnja nasipa se je pričela z vgradnjo peščenega filtra, skozi katerega so bile vgrajene vertikalne drenaže različnih dolžin v odvisnosti od globine barjanskih tal, ki jih sestavljajo močno stisljive zemljine. Nasip je bil izdelan iz elektrofiltrskega pepela. Na tak nasip je bil vgrajen kamniti material za predobremenitev, katere namen je pospešitev konsolidacije temeljnih tal. Posedki so znašali od 28 do 196 cm. Po določenem času je bila predobremenitev odstranjena in vgrajen zgornji ustroj.