Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Vrhnika - Postojna

Dolžina 30,1 km
Gradnja 1970 - 1972

 

Odsek Vrhnika - Postojna je prvi zgrajen odsek sodobne štiripasovne avtoceste v Sloveniji in tudi v takratni Jugoslaviji. 

Pred Vrhniko avtocesta z mostom prečka Ljubljanico, z roba Ljubljanskega barja do kraškega pobočja pa se dvigne s 630 metrov dolgim viaduktom Verd. Železniško progo Ljubljana - Koper prečka najprej s predorom pod Štampetovim mostom, po priključku za Logatec, za katerim je prva oskrbovalna postaja z bencinskim servisom in gostinsko ponudbo, pa še z 68,5 m dolgim viaduktom Derviše. Tu se začne vzpenjati proti Suhemu vrhu ter nato poteka vzporedno z železnico do Ivanjega Sela, kjer prečka cesto Planina - Rakek in tik pred priključkom Unec še vrtačo z viaduktom Ivanje Selo, dolžine 225 m. Nato se trasa avtoceste znova vzpenja, z 200 m dolgim viaduktom Unec prečka dolino ter preide v globok vkop in na 592 m dolg viadukt Ravbarkomanda, za katerim je počivališče z bencinskim servisom in gostinsko ponudbo. Od tu se začne spuščati v ravnino proti Postojni, kjer je zgrajen tudi priključek.

Gradnja avtoceste, prve celo v tedanji skupni državi SFRJ, se je začela maja 1970, za promet pa so jo odprli 29. decembra 1972, ko se je Slovenija postavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini 17.500 km, Nemčija na primer 6.219 km, Italija 4.323, Francija 1.715, Avstrija pa 553 km. 

Uresničitev gradnje prve slovenske avtoceste med Vrhniko in Postojno je poleg vloženega znanja zahtevala tudi znatna finančna sredstva, ki jih Slovenija ni bila sposobna zagotoviti sama. Del denarja za gradnjo je v obliki kredita tako prispevala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Maja in junija 1969 je bila opravljena predkvalifikacija, na katero se je prijavilo kar 24 različnih izvajalcev. Postopek oddaje del je bil s sklenitvijo pogodb z izbranimi izvajalci končan 7. aprila 1970. S tem so bile tudi formalno končane priprave na gradnjo avtoceste Vrhnika - Postojna. 

Avtocesta, dolžine 32 km, je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama gradnja pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika - Logatec, Logatec - Unec in Unec - Postojna. 

Pri projektiranju avtoceste so sodelovali: Projekt nizke zgradbe Ljubljana (trasa avtocesta, deviacije, regulacije, viadukt Derviše in premostitveni objekti do 50 m na pododseku Vrhnika - Logatec); IBT Trbovlje (cestninske postaje in priključki); GIPOSS Bung (Zvezna republika Nemčija) in Gradbinec, projektivni biro (viadukt Verd); Mostogradnja (nadvoz in most na priključku Vrhnika); Gradis, biro za projektiranje Ljubljana (viadukta Ivanje Selo in Unec); Mavrovo, projektivni biro Skopje (premostitveni objekti do 50 m na pododseku Logatec - Unec); Tehnogradnja Maribor (viadukt Ravbarkomanda) ter Gradis, nizke gradnje Maribor (nadvozi na pododseku Unec - Postojna).

Pri gradnji avtoceste pa so sodelovali: združenje GAST, v katerem so bili združeni Slovenija ceste Ljubljana, SGP Primorje Ajdovščina in Gradis Ljubljana; Mavrovo Skopje; GIPOSS Ljubljana; združenje Jugoslavijaput z izvajalcema Planum in Partizanski put Beograd ter Mostogradnja Beograd.

Izkušnje, pridobljene ob gradnji prve slovenske avtoceste in vedno večje potrebe po sodobnih cestnih povezavah so spodbudile nadaljevanje izgradnje novih avtocestnih povezav. Nadaljnje avtocest je Slovenija postopoma gradila tam, kjer so jo v to silile zelo težavne prometne razmere. Tako je v skoraj četrt stoletja (1970-1994) bilo zgrajenih 198,8 km avtocest (povprečno nekaj več kot 8 km letno), od tega 59 km dvopasovnih (I. faza bodočih štiripasovnic). Z letom 1994 je gradnja avtocest doživela ponovni zagon, z začetkom uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. 

Pododsek Vrhnika – Logatec

Odsek se je pričel z začasnim priključkom na glavno cesto pred Vrhniko in se končal pred priključkom Logatec in je bil dolg 12,850 km. Na odseku so bili zgrajeni:

  • 4 podvozi v skupni dolžini 28 m;
  • 5 nadvozov v skupni dolžini 361 m;
  • 2 mostova čez Ljubljanico v dolžini 71,2 m in 58,3 m;
  • viadukt Verd v dolžini: desni 620 m in levi 586 m.

Več deviacij gozdnih in lokalnih cest ter cestninska postaja na priključku Vrhnika.
 

Pododsek Logatec - Unec

Odsek se je pričel pred priključkom Logatec ter končal za priključkom Unec in je bil dolg 11,974 km. Na odseku so bili zgrajeni:

  • 5 podvozov v skupni dolžini 36,8 m;
  • 7 nadvozov v skupni dolžini 274,4 m;
  • 1 most na priključni cesti v Logatec; 
  • viadukti:
    • Derviše v dolžini 68,5 m,
    • Ivanje selo v dolžini 225,
    • Unec v dolžini 200 m.

Več deviacij gozdnih in lokalnih cest, priključka Logatec s priključno cesto dolžine 4.36 km in Unec s cestninskima postajama ter počivališče »Lom« .
 

Pododsek Unec - Postojna

Odsek se je pričel za priključkom Unec in končal s priključkom v Postojni in je bil dolg 10,820 km in je bil gradbeno najtežji. Večji del poteka ob železniški progi. Na odseku so bili zgrajeni:

  • 2 nadvoza za železniški križanji v dolžini 109,95 m;
  • 4 podvozi v skupni dolžini 26 m;
  • 5 nadvozov v skupni dolžini 320,5 m;
  • 1 most v dolžini 12 m;
  • viadukt Ravbarkomanda v dolžin 591,4 m (desni) in 545,6 m (levi), kjer doseže avtocesta tudi najvišjo nadmorsko višino na tem delu (610,75 m).

Več deviacij gozdnih in lokalnih cest, priključek Postojna s cestninsko postajo ter obojestransko počivališče Ravbarkomanda.