Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Postojna - Razdrto

Dolžina 11,1 km
Gradnja 1972 - 1974

 

Od Postojne do Razdrtega avtocesta poteka v dolini reke Pivke, ki jo prečka z nasipom in mostom ter se nadaljuje po gričevnatem terenu, ki se spušča v številne dolinice manjših vodotokov, ki napajajo reko Pivko. Južno od naselja Studenec poteka avtocesta skozi gozd in naprej mimo Hruševja do Razdrtega, kjer je nekoč stala čelna cestninska postaja. Danes je prav tam avtocestni priključek Razdrto, zgrajen v letih 2001-2003, na katerem deluje prva popolnoma avtomatska cestninska postaja na slovenskih avtocestah. Le slab kilometer naprej se pod pobočji Nanosa od avtoceste A1 odcepi krak hitre ceste H4 proti Novi Gorici.

Gradbeni odsek se je pričel za priključkom v Postojni in končal z začasnim priključevanjem na glavno cesto v Razdrtem in je bil dolg 11,1 km ter spuščen v promet septembra 1974. Zgrajeno je bilo:

  • 8 podvozov v dolžini 57 m;
  • 5 nadvozov v dolžini 260,6;
  • 4 mostovi: preko Pivke – 34,7 m, potoka Karentan – 6 m in Nanoščice - 8 in 31,68 m.

Prestavljene so bile lokalne in gozdne ceste v dolžini 6,514 km, izvedene regulacije v dolžini 1,289 km ter prestavljeni komunalni vodi.