Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Razdrto - Čebulovica

Dolžina 8,8 km
Gradnja 1989 - 1994

 

Od Razdrtega proti Kopru poteka avtocesta v vkopu pod Golim vrhom ter premosti globoko grapo z viaduktoma Bandera, dolžine 280 m in Goli vrh, dolžine 167 m, se spusti v široko kraško dolino, prečka glavno cesto in preseka apnenčev greben Zajčico. 

V letih 1989-1990 je bil najprej zgrajen razcep Razdrto (danes imenovan Nanos) z delom avtoceste do viadukta Goli vrh v dolžini 700 m in odcepom na bodočo hitro cesto proti Vrtojbi. Gradbeni odsek je obsegal skupaj 2,2 km raznih krakov avtoceste, 2 podvoza v dolžini 50 m, 2 nadvoza in podohd za prehod živine, prestavitev glavne ceste in deviacije gozdnih poti. Zgrajen je bil tudi nov vodni zbiralnik za naselje Razdrto. Posebna pozornost je bila posvečena tudi zaščiti pred burjo, za kar je bila zgrajena posebna varovalna ograja ter zaščiti pred snežnimi zameti.

23. novembra 1994 pa je bil nato odprt odsek od Razdrtega do Čebulovice v dolžini 4,558 km in se je končal z začasnim priključkom na glavno cesto. Na odseku sta bila zgrajena 2 viadukta in sicer Goli vrh v dolžini 164 m (desni) in 120 m (levi) ter Bandera v dolžini 278,4 (desni) in 249,6 (levi), 3 nadvozi v dolžini 178,95 m in 4 podvozi za lokalne ceste v dolžini 64,69 m. Zgrajena je bila tudi večja deviacija lokalne ceste in priključek Senožeče s cestninsko postajo.

V okviru uresničevanja nacionalnega avtocestnega programa sta bila na tem odseku zgrajena le dva viadukta (Bandera in Goli vrh), trasa avtoceste pa je bila zgrajena pred nacionalnim avtocestnim programom.