Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Kozina - Klanec

Dolžina 4,8 km
Gradnja 1999 - 2000

 

Do priključka Kozina z izvozom na regionalno cesto poteka avtocesta v pobočju hriba Videž severno od Kozine. Pred izvozom na vzporedno regionalno cesto v Kozini je čelna cestninska postaja Videž, malce naprej pa izvoz za oskrbno postajo z bencinskim servisom "Ravne". S 75 m dolgim viaduktom avtocesta nato prečka regionalno cesto in se v blagih horizontalnih krivinah spusti proti dolini Glinščice, ki jo prečka z 238 m dolgim viaduktom ter zavije proti zahodu, kjer se naveže na odsek Klanec-Srmin (Ankaran). 

Avtocesta Kozina - Klanec sicer poteka po gričevnatem, kraškem terenu z značilnimi kraškimi pojavi, kot so škraplje, vrtače, kraške doline in jame, brezna ter podzemeljske kaverne in hodniki. Na daljšem delu trase, od začetka pa do doline Glinščice, temeljna tla sestavlja zakrasel apnenec. V območju doline Glinščice pa do konca odseka, v dolžini približno 1 km, temeljna tla predstavlja flišna osnova. Kraški svet (jame) v območju trase je zato bilo potrebno pričetkom gradnje raziskati in zaščititi skladno z veljavno zakonodajo. Ob gradnji avtoceste so izvajalci našli fosilne ostanke kosti vretenčarjev, ki naj bi pripadali dinozavrom iz obdobja zgornje krede (pred 83 do 65 milijoni let). Gre za prve tovrstne najdbe, odkrite na slovenskih tleh. Odsek je bil predan prometu 24.11.2000. 

Normalni prečni profil avtoceste znaša 26,6 m (štirje vozni pasovi po 3,75 m, dva odstavna pasova po 2,50 m, dva robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m, dve utrjeni bankini po 1,20 m in vmesni ločilni pas širine 3,20 m). Računska hitrost za navedeni avtocestni odsek Kozina-Klanec je 120 km/h.

Na avtocestnem odseku je zgrajenih osem premostitvenih objektov, in sicer:

  • 4 podvozi v dolžini 86,69 m;
  • 2 nadvoza v dolžini 102,51 m;
  • viadukt Klanec v dolžini 75 m inžViadukt Glinščica v dolžini 236 m in višine 25 m.

Vsi objekti so zasnovani kot armiranobetonske ali prednapete konstrukcije s plitvim temeljenjem.

Na avtocestnem odseku so zgrajeni še naslednji objekti:

  • enostranska oskrbna postaja med km 8,000 in 8,700, dostopna z obeh strani;
  • čelna cestninska postaja Videž z 12-steznim betonskim voziščem;
  • cestninska postaja na izvozno-uvoznem kraku priključka Kozina s 4-steznim betonskim voziščem;
  • avtocestna vzdrževalna baza "Kozina".

Urejene so še:

  • deviacije na glavnih in lokalnih cestah ter začasni izvozni krak Kozina - Koper v skupni dolžini 6.200 m;
  • prestavitve vodovodov dolžine 2.400 m;
  • fekalna kanalizacija dolžine 1.200 m;
  • zemeljski zadrževalni bazeni in tipski betonski usedalniki - skupaj 8 objektov;
  • prestavitve in prilagoditve elektrovodov na 17-tih mestih;
  • prestavitve in zaščite vodov v dolžini 3.250 m;
  • javna razsvetljava cestninske postaje in oskrbne postaje na Kozini.

 Prospekt Kozina - Klanec.pdf

Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu