A1 Šentilj - Srmin
A1 Šentilj - Srmin
Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).
Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.
S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.
Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.
A1: Klanec - Srmin (Ankaran)
| Dolžina | 14,9 km |
| Gradnja | 2001 - 2004 |
Avtocestni odsek Klanec - Srmin (Ankaran) je bil eden izmed gradbeno in prostorsko najbolj zahtevnih avtocestnih odsekov v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Kot del avtocestne smeri vzhod-zahod oziroma cestne povezave med Koprom in Lendavo je vključen tudi v V. evropski prometni koridor. Dolžina odseka je 14,9 km, razdeljen pa je bil v dve etapi: Klanec - Črni Kal (dolžina 8 km) in Črni Kal - Srmin (dolžina 6,9 km).
Prvi del avtocestnega odseka, od Klanca do Črnega Kala, je bil dokončan in predan prometu 23. septembra 2004, celotni odsek do (Srmina) Ankarana, pa je bil prometu predan 25. novembra 2004, s tem pa je bil v celoti dokončan prvi slovenski avtocestni krak - primorski. Celotna avtocestna povezava od Maribora do Kopra je bila dokončana 12. avgusta 2005, ko je bil prometu predan avtocestni odsek prek Trojan.
Avtocestni odsek Klanec - Srmin (Ankaran) se začne z navezavo na predhodni odsek Kozina - Klanec. V začetnem delu poteka po flišnem, preko kraškega roba do viadukta Črni Kal pa po značilnem kraškem terenu z apnenčevo osnovo. Po premostitvi Osapske doline z viaduktom Črni Kal do konca odseka v Srminu, kjer se naveže na obstoječo obalno cesto, znova poteka po flišu. Od kraške planote do spusta na slovensko obalo avtocesta premaga višinsko razliko 420 m. Celotni avtocestni odsek Klanec - Srmin (Ankaran) je zasnovan kot štiripasovna avtocesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil v zgornjem delu znaša 26,60 m, spodnjem delu pa 25,60 m. Projektirana računska hitrost je v zgornjem, gričevnatem delu 120 km/h, na delu preko hribovitega kraškega roba in v spodnjem delu pa 100 km/h. Na celotni dolžini avtoceste je bila predvidena asfaltna utrditev zgornjega ustroja, razen v predorih in na pasovih za počasna vozila, kjer je zgornji ustroj utrjen z betonom. Skupna dolžina pasov za počasna vozila je 4.440 m. Trasa poteka v spremenljivem vzdolžnem sklonu z največjo vrednostjo 5%. Vzdolžni sklon na viaduktu Črni Kal je 2,7%, v predorih pa do največ 2,5%. Najmanjši horizontalni radij je v razcepu Srmin in sicer 700 m.
Poleg avtocestne trase so na avtocesti zgrajeni še naslednji objekti inženirskih konstrukcij:
- 2 predora
- Kastelec - dolžina leve cevi 2.303 m, desne cevi 2.195 m;
- Dekani - dolžina leve cevi 2.182 m, desne cevi 2.190 m;
- 4 viadukte
- Črni kal (skupna dolžina viadukta znaša 1.065 m, največja višina je 95 m);
- Bivje (dolžina 574 m);
- Smelavc (dolžina 211 m);
- Lama (dolžina 87 m);
- 13 drugih premostitvenih objektov (6 podvozov, 5 nadvozov, 4 mostove), dva obstoječa nadvoza pa sta rekonstruirana.
Zgrajeni so bili trije priključki (Kastelec, Črni Kal in priključek v razcepu Srmin za navezavo na obstoječo cestno mrežo) ter razcep Srmin z navezavo hitre ceste Škofije - Srmin. Potrebno je bilo tudi zgraditi:
- oporne in podporne zidove v dolžini 1.614 m;
- regulacije v dolžini 5,1 km;
- 15 zadrževalnih bazenov; ? priključne ceste (vključno z dovoznimi potmi in dostopi) ter preusmeritve cest v skupni dolžini 18,2 km;
- protihrupno zaščito v dolžini 2,5 km
Prestavljeni in urejeni so bili energetski, telekomunikacijski in ostali komunalni vodi, za rušenje oziroma spremembo namembnosti pa je bilo predvidenih 14 objektov.