Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: AC v območju MMP Šentilj

Dolžina 1,2 km
Gradnja 1989 - 1991

 

Mednarodni mejni prehod Šentilj je bil načrtovan kot kombinacija prometne ureditve na obstoječem mejnem prehodu na regionalni cesti za potrebe tovornega prometa in kot nov mejni prehod na avtocesti, za potrebe potniškega prometa.

Tako je bila v prvi fazi zgrajena 4-pasovna regionalna cesta, rampa za tovorna vozila, ki je potekala preko nadvoza do ploščadi I. (carinske formalnosti – na vstopu), ploščad II. (parkirišča za tovorna vozila na izstopu ter izstopne rampe za osebna vozila) ter druge operativne površine in komunikacije za funkcioniranje prehoda v skupni površini 61.555 m2 utrjenih površin.

Prva faza je bila realizirana v letih 1979 – 1981 in s tem dokončno urejeno prehajanje tovornih vozil preko mednarodnega mejnega prehoda.

Avtocestni odsek od avstrijske meje do Šentilja, dolžine 1,2 km je bil v gradnji med septembrom 1989 in junijem 1991 kot druga faza celovite ureditve mednarodnega mejnega prehoda, septembra istega leta pa je bil predan prometu. Ob 400-metrskem mejnem platoju (na katerem so bili locirani objekti mejne kontrole in je bil za službene namene povezan s starim mejnim prehodom Šentilj na vzporedni regionalni cesti) je bila zgrajena tudi avtocesta v dolžini 1,2 km, s štirimi voznimi pasovi in dvema odstavnima pasovoma ter s srednjim ločilnim pasom.

V okviru avtoceste je bil zgrajen priključek Šentilj s priključnimi rampami ter 155 m dolg viadukt, ki premošča regionalno cesto in železniški predor. Investitor gradnje avtoceste je bila takratna Republiška uprava za ceste, projekte za traso avtoceste z mejnim platojem, izgradnjo 4-pas regionalne ceste v dolžini 1,3 km je izdelalo Cestno podjetje Maribor, Projektivno tehnološki biro v sodelovanju z Geološkim zavodom Ljubljana, objekte sta projektirali SCT Ljubljana in Gradis Biro za projektiranje Maribor. Odsek sta gradili SCT Ljubljana in Gradis GP Nizke gradnje Maribor.

Z vstopom Slovenije v schengenski prostor dne 21.12.2007 je bil mejni prehod ukinjen in že delno preurejen za potrebe prostega prehajanja blaga in oseb, s tem pa tudi opuščena rampa za tovorna vozila.

Na podlagi 22. člena Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) bo potrebno območje opuščenega mejnega prehoda dokončno preurediti.