Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Šentilj - Pesnica

Dolžina 9,5 km
Gradnja 1994 - 1996

 

Avtocestni odsek Šentilj - Pesnica se začne v priključku Šentilj, kjer se navezuje na leta 1991 dograjen 1,6 kilometrski odsek avtoceste od opuščenega mednarodnega mejnega prehoda Šentilj. Avtocesta nato poteka proti jugu, prečka dolino potoka Cirknice, se preko viadukta Kresnica spusti na dno Kresniške doline, prečka reko Pesnico in se zaključi v Pesniški dolini. Na hitro cesto skozi Maribor se priključi s krožnim križiščem (rondojem). Projekt za ta avtocestni odsek je nastajal več let, z raznimi variantami poteka trase, prva idejna študija pa je bila izdelana že leta 1971. 

Odsek je projektiran kot popolna štiripasovna avtocesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom, skupne širine 26 metrov, z največjim vzdolžnim padcem 2,25 %. Tako je prečni profil zgrajene avtoceste naslednji: 4 vozni pasovi širine po 3,75 m, odstavna pasova širine po 2,5 m, robna pasova širine po 0,5 m, srednji ločilni pas širine 3,2 m, humuzirani bankini širine po 0,9 m. 

Na avtocestnem odseku je zgrajena čelna cestninska postaja "Pesnica", ki ima 3 vinjetne, 3 kombinirane in tri steze za tovorna vozila. V Spodnjem Dobrenju pa je tudi avtocestno počivališče z obojestranskim bencinskim servisom, restavracijo in parkiriščem.

Poleg avtocestne trase je na odseku zgrajeno:

  • 1 podvoz v dolžini 8,5m;
  • 4 nadvozi v dolžini 288,4 m;
  • 1 most: preko Pesnice – 26,8 m;
  • Viadukt »Kresnica« dolžine 587 m.

Ob gradnji avtoceste je bilo treba prestaviti lokalne ceste in druge poti v skupni dolžini 17,8 km. Hkrati pa je bilo treba izvesti še 11,3 km regulacij vodotokov z zavarovanji.

Izvajalci so z gradbenimi deli pričeli 16. junija 1994, z rokom dograditve 28 mesecev. Zaradi izredno neugodnih geomehanskih razmer se je obseg del, predvsem zemeljskih in odvodnjavanja, med gradnjo povečal. Potrebni so bili dodatni gradbeni ukrepi za stabilizacijo nasipov proti zdrsom z gradnjo težnostnih protinasipov in tudi pilotne stene. Težke geomehanske razmere so narekovale pogoste spremembe, ki so bile izvršene s sodelovanjem obeh slovenskih gradbenih fakultet in projektantov.