Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Pesnica - Slivnica

Dolžina 20,8 km
Gradnja 2002 - 2009

 

Odsek avtoceste Pesnica - Slivnica, dolžine se na severu navezuje na že zgrajeni avtocestni odsek Šentilj - Pesnica, na jugu pa na avtocesto Hoče - Arja vas. Navedeni odsek je bil razdeljen na več gradbenih pododsekov in sicer: med priključki Pesnica - Zrkovska cesta (dolžina 6,1 km), Zrkovska cesta - Ptujska cesta (dolžina 3,9 km), 4,1 km dolg odsek Ptujska cesta (Maribor vzhod) - Slivnica, grajen med leti 1998 in majem 2000, ko je bil predan prometu, ter Nova Zrkovska cesta – mestna ulica, katere prvi del v dolžini 0,9 km je bil prometu predan leta 2000, decembra 2006 pa še nadaljnjih 1 km. 

Trasa avtoceste Pesnica - Slivnica je zasnovana kot štiripasovnica s po dvema voznima pasovoma in enim odstavnim pasom v vsaki smeri in vmesnim ločilnim pasom. Projektirani normalni prečni profil je 26 m, in sicer: štirje vozni pasovi po 3,75 m, dva odstavna pasova po 2,50 m, dva robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m, dve bankini po 0,90 m in srednji ločilni pas širine 3,20 m. V območju priključkov so projektirani zaviralni in pospeševalni pasovi dolžine 250 m (190 + 60), širine 3 m z robnim pasom ob bankini 0,35 m in ob voznem pasu širine 0,50 m. Vertikalni in horizontalni elementi odseka so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h, elementi priključnih ramp ustrezajo hitrosti 50 km/h.

Pododsek Maribor (Ptujska cesta) - Slivnica

Trasa se začne na priključku z glavno cesto (Ptujsko cesto), premosti Novi Hočki potok, regionalno cesto, kjer je formiran tudi priključek Rogoza, z viaduktom premosti Hočko gramoznico ter železniško progo Šentilj-Maribor-Zidani most in se konča v razcepu Slivnica oz. Maribor-jug.

Odsek je bil predan prometu maja 2000.

Zgrajeno je bilo:

  • priključek Ptujska cesta (Maribor–vzhod) v obliki polovične deteljice, ki povezuje avtocesto z magistralno cesto M-3 Maribor–Ptuj; do izgradnje avtoceste Fram/Slivnica–Hajdina/Draženci, je to sočasno priključek smeri Šentilj–Zagreb na avtocesto;
  • priključek Rogoza, v obliki modificirane polovične deteljice, ki povezuje cesto Hoče–Miklavž z avtocesto; njegova primarna funkcija je povezava avtoceste z letališčem in načrtovanim železniškim terminalom;
  • 4 nadvozi v dolžini 200 m (od tega eden za železniško progo);
  • 2 mostova v dolžini 19 m;
  • viadukt »Hočka gramoznica« v dolžini 200 m.

V okviru investicije navedenega avtocestnega odseka je bila v letih 2000-2001 kot priključna cesta zgrajena regionalna cesta med Ptujsko in Tržaško cesto v dolžini 2,6 km. Obe - regionalna cesta in hitra cesta skozi Maribor tako predstavljata dopolnilno cestno mrežo mesta Maribor in navezavo na avtocesto Pesnica - Slivnica s priključkoma Slivnica na jugu in Pesnica na severu. 

Pododsek Pesnica (Maribor sever) – Maribor center (Ptujska cesta)

V priključku Maribor Sever (Pesnica) se avtocesta naveže na prej zgrajeni odsek Šentilj – Pesnica. V nadaljevanju prečka železniško progo in preko razcepa Dragučova ( odcep avtoceste v Lendavo) iz Pesniške doline proti zahodu premosti s predorom Malečniški hrib in z več viadukti Vodolsko dolino, prečka reko Dravo in se naveže na zgrajeni del avtoceste v Mariboru na priključku na Ptujski cesti. Odsek je bil predan prometu delno v juniju 2008 (Pesnica-Dragučova) ostalo pa avgusta 2009. Zgrajeni so bili tudi:

  • priključek Pesnica (Maribor–sever) v obliki rondoja s priključnimi cestami na terenu, preko katerega po viaduktu poteka avtocesta, je severni priključek Maribora na avtocesto;
  • razcep Dragučova kot odcep avtoceste A5 proti Lendavi;
  • priključek MB Zrkovci, prav tako v obliki polovične deteljice, ki povezuje z avtocesto z omrežjem cest v Mariboru.  

V navedeni investiciji je bila zgrajena tudi dvopasovna Nova Zrkovska cesta, dolžine 1,9 km, kot nova mestna ulica in obenem priključna cesta, s katero se bo omogočila prometna navezava Maribora z avtocesto iz vzhodnega dela mesta. 

Poleg tega pa še:

  • most čez Dravo - dolžine 765 m, površine 21.971 m²;
  • viadukt Vodole I - dolžine 48 m, površine 1.379 m²;
  • viadukt Vodole II - dolžine 139 m, površine 3.867 m²;
  • viadukt Vodole III - dolžine 250 m, površine 5.261 m²;
  • viadukt Vodole IV - dolžine 140 m, površine 4.949 m²;
  • viadukt Vodole V - dolžine 321 m, površine 8.784 m²;
  • viadukt Dragučova - dolžine 361 m, površine 9.911 m²;
  • viadukt Pesnica - dolžine 448 m, površine 12.452 m²;
  • viadukt čez gramoznico Hoče - dolžine 200 m, 5616 m²;
  • predor Vodole - dolžine 225 m, površine 4.927 m²;
  • pokriti vkop Malečnik - dolžine 185 m, površine 5.291 m²;
  • 3 mostovi - skupne dolžine 48,20 m, skupne površine 626 m²;
  • 6 nadvozov - skupne dolžine 275 m, skupne površine 4.347 m²;
  • 5 podvozov - skupne dolžine 133 m, skupne površine 2.463 m²;
  • 2 podhoda;
  • 13 prepustov;
  • 2 podporna zidova v skupni dolžini 920 m;
  • 3 pilotne stene v skupni dolžini 288 m.

 Prospekt Pesnia - Slivnica

Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.