Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Hoče - Arja vas

Dolžina 47 km (dograditev v 4-pasovnico)
Gradnja 1972 - 1978

 

Avtocestni odsek Hoče - Arja vas je bil grajen med leti 1972 in 1978 kot dvopasovna avtocesta oz. kot I.faza bodoče 4-pasovne avtoceste. Gradnja je bila razdeljena na pet pododsekov:

  • Hoče-Slovenska Bistrica v dolžini 17,0 km;
  • Slovenska Bistrica-Žiče v dolžini 8,5 km;
  • Žiče-Dramlje v dolžini 9,02 km;
  • Dramlje-Hudinja v dolžini 9,94 km in
  • Hudinja-Arja vas v dolžini 6,5 km.

V sklopu prve faze so bila izvedena že vsa zemeljska dela za drugo fazo in zgrajeni vsi nadvozi, podvozi in mostovi razpetine < kot 50 m za končno fazo, kot tudi vse deviacije, regulacije in druge ureditve.

Odsek Hoče-Slovenska Bistrica

Trasa se je pričela v Hočah kot začasni priključek na obstoječo glavno cesto, poteka po ravninskem terenu do reke Polskave in se preko gričevnatega terena spusti proti Slovenski Bistrici. Izvedena so bila naslednja dela:

  • 15,9 km deviacij regionalnih in lokalnih cest;
  • 5,44 km regulacij večjih potokov in 9,33 km odvodnikov;
  • viadukt Devina v dolžini 80 m;
  • 8 nadvozov;
  • 3 podvozi;
  • 4 mostovi;
  • 3 cestni priključki – Slivnica, Fram in Slovenska Bistrica jug – na slednjih sta bili zgrajeni tudi cestninski postaje, v Radizlu pa čelna cestninska postaja;
  • počivališče Polskava – obojestransko.

Gradnja se je pričela 1971 in končala 1974. Med gradnjo je prišlo do sprememb projektov, predvsem priključkov zaradi racionalizacije pobiranja cestnine.

Odsek Slovenska Bistrica-Žiče

Mednarodni mejni prehod Šentilj je bil načrtovan kot kombinacija prometne ureditve na obstoječem mejnem prehodu na regionalni cesti za potrebe tovornega prometa in kot nov mejni prehod na avtocesti, za potrebe potniškega prometa.


Viadukt Vrhole 1976


Tako je bila v prvi fazi zgrajena 4-pasovna regionalna cesta, rampa za tovorna vozila, ki je potekala preko nadvoza do ploščadi I. (carinske formalnosti – na vstopu), ploščad II. (parkirišča za tovorna vozila na izstopu ter izstopne rampe za osebna vozila) ter druge operativne površine in komunikacije za funkcioniranje prehoda v skupni površini 61.555 m2 utrjenih površin.

Trasa tega odseka avtoceste poteka po gričevnatem terenu. Potrebna so bila večja zemeljska dela z najvišjim ukopom 30 m in nasipom 28 m. Trasa premošča grape z dvema viaduktoma: Vrhole dolžine 238,45 m in Preloge dolžine 558,75 m. Poleg tega so bila izvedena še naslednja dela:

  • 4,5 km deviacij regionalnih in lokalnih cest;
  • 2,3 km regulacij večjih potokov in 2,6 km odvodnikov;
  • 5 nadvozov;
  • 1 podvoz;
  • 2 mostova;
  • cestni priključek Slovenske Konjice s cestninsko postajo;
  • obojestransko počivališče Tepanje.

Gradnja se je pričela 1971 in končala 1974. Počivališče pa je bilo zgrajeno 1977.
Na tem odseku je tudi avtocestna vzdrževalna baza.

Odsek Žiče-Dramlje

Trasa tega odseka se začne pred predorom Golo rebro in zaključi s priključkom Dramlje. Poteka po hribovitem terenu ter je bilo potrebno premostiti večje višinske razlike. Na tem odseku je bil uporabljen zožen prečni profil, ki nima odstavnih pasov. Trasa doseže tudi največji vzdolžni nagib 4% in nadmorsko višino 458 m. Izvedena so bila naslednja dela:

  • 7,1 km deviacij regionalnih, lokalnih in gozdnih cest;
  • 3,57 km regulacij večjih potokov in 9,33 km odvodnikov;
  • 1 nadvoz;
  • 2 podvoz;
  • 5 mostova;
  • viadukt Škedenj I. dolžine 440,20 m;
  • viadukt Škedenj II. dolžine 398,88 m;
  • viadukt Slatina dolžine 438,88 m;
  • predor Golo rebro dolžine 778,25 m;
  • predor Pletovarje dolžine 708,75 m. 

Gradnja se je pričela 1971 in končala 1976.

Odsek Dramlje-Hudinja (Celje)

Trasa odseka se prične pred priključkom Dramlje ter poteka po gričevnatem terenu, proti koncu pa v ravninskem. Izvedena so bila naslednja dela:

  • 8,2 km deviacij regionalnih in lokalnih cest;
  • 2,36 km regulacij večjih potokov;
  • viadukt Dramlje dolžine 140 m;
  • viadukt Žepina v dolžini 140 m;
  • 8 nadvozov;
  • 1 podvoz;
  • 5 mostova;
  • dva cestna priključka: Dramlje in Celje center, oba s cestninskima postajama;
  • obojestransko počivališče »Zima«.

Gradnja se je pričela 1971 in končala 1976. 

Odsek Hudinja-Arja vas

Trasa se prične za priključkom Celje center in konča z začasnim priključkom na regionalni cesti v Arji vasi, ko pa je bila zgrajena obvoznica Žalca, se je zgradila še priključna cesta iz Arje vasi (gradnja je potekala v letih 1976 do 19.12.1978). Trasa poteka po ravninskem terenu po severnem robu Savinjske doline, da se je izognila obsežnim vodozbirnim območjem. Izvedena so bila naslednja dela:

  • 4,4 km deviacij regionalnih in lokalnih cest ter 6,2 km poljskih poti;
  • 4,8 km regulacij večjih potokov;
  • 2 nadvoza;
  • 3 podvozi;
  • 4 mostovi;
  • čelna cestninska postaja Arja vas.

Gradnja je potekala v letih 1975 do 1977. Med gradnjo se je pokazala potreba po izgradnji počivališča. Zgrajeno je bilo obojestransko počivališča Lopata z bencinsko črpalko na obeh.

Dograditev odseka Hudinja-Arja vas

Dela pri dograditvi dodatnih dveh pasov k obstoječi dvopasovni avtocesti so se začela leta 1994. Odsek je bil dokončan in predan v promet v oktobru leta 1996. 

Poleg dveh voznih in odstavnega pasu, pri čemer so bila zemeljska dela in spodnji ustroj že pripravljen iz prve faze, so bili zgrajeni tudi vsi objekti daljši od 50 m, ki niso bili pripravljeni že v prvi fazi. Tako sta bila dograjena oba predora Golo rebro in Pletovarje, vsi viadukti (Devina, Vrhole, Preloge, Škedenj I. in II., Slatina, Dramlje in Žepina), ter nekaj mostov.

Priključek Celje-zahod (Lopata)

Priključek Lopata, dolžina 3,6 km: priključek je bil zgrajen in predan prometu julija 2004. Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje Zahod, povezovalno cesto (glavno cesto G1-5 odsek PRIKLJ. CELJE Z-MEDLOG) in oskrbni center Lopata je Vlada RS sprejele 11. decembra leta 2000. V območju avtocestnega priključka sta zgrajeni dve krožni križišči, ki sta povezani preko nadvoza čez avtocesto. Na G1-5 so izvedena štiri križišča. S krožnima križiščema je urejeno križanje z lokalnima cestama in v enem izmed njih tudi interventni dostop do letališča Levec. V enem izmed nivojskih križišč je omogočen dostop do poslovnega kompleksa Slovenijalesa, v drugem, štirikrakem križišču, pa se križajo glavna cesta G1/5 priklj. Celje zahod-Medlog-Celje in regionalna cesta v Žalec. Promet v križišču je krmiljen s svetlobnimi napravami, ki so usklajene z delovanjem regionalna ceste in zavarovanega nivojskega prehoda preko železnice, ki je od križišča oddaljena 60 m. Prestavljeei in prilagojeni so tudi energetski in telekomunikacijski vodi, zgrajena pa je tudi javna razsvetljava na navedenih križiščih.

Priključek Celje-vzhod (Ljubečna)Priključek Ljubečna: Vlada RS je na seji dne 26. septembra 2003 sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Ljubečna (oz. Celje vzhod) in povezovalno cesto (bodočo regionalno cesto), ki je bila podlaga za pripravo projektne dokumentacije in nato za pridobitev gradbenega dovoljenja.

DARS d.d. je 16. marca 2006 z najugodnejšim ponudnikom na mednarodnem razpisu, družbo CM Celje, sklenil pogodbo za izgradnjo avtocestnega priključka Celje – vzhod (Ljubečna). Pogodbena vrednost prve gradbene etape novega priključka na avtocestni odsek med Dramljami in Celjem znaša 1,7 milijarde tolarjev, rok dokončanja del je 16 mesecev od sklenitve pogodbe. Pogodba je obsegala izgradnjo 1,9 kilometra dolgega dela trase avtocestnega priključka Celje - vzhod (Ljubečna) in povezovalne ceste (bodočo regionalno cesto) s 3,5 metrskima voznima pasovoma od avtocestnega priključka do križišča z lokalno cesto za Ljubečno na severu ter do križišča z Bežigrajsko cesto na jugu. Predmet pogodbe so tudi 80-metrski nadvoz nad obstoječo avtocesto A1 Šentilj – Koper na odseku med Dramljami in Celjem, manjši most čez potok Ložnice, več cevnih prepustov, tri regulacije potokov, več deviacij/prestavitev lokalnih cest in dovoznih poti, prestavitev lokalnega plinovoda, zaščita glavnega plinovoda M2, prestavitev ostalih komunalnih vodov ter postavitev javne razsvetljave na vseh priključkih (križiščih) na povezovalno cesto, postavitev protihrupnih ograj ter izvedba dveh krožišč in več križišč.

Izgradnja avtocestnega priključka Celje – vzhod (Ljubečna) je skladno z uredbo o državnem lokacijskem načrtu, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 92/03, predvidena v treh gradbenih etapah, pri čemer je DARS d.d. kot naročnik gradnje v imenu Republike Slovenije zadolžen samo za organizacijo gradnje prve gradbene etape v skupni dolžini 1.920 metrov, za drugi dve etapi pa je pristojna Direkcija RS za ceste. Druga gradbena etapa zaobjema obsega izgradnjo povezovalne ceste preostanka regionalne ceste na jug od križišča z Bežigrajsko cesto do križišča s Kidričevo cesto, v skupni dolžini 1.092 metrov; tretja gradbena etapa pa izgradnjo na sever od križišča Ljubečna do križišča s Trnoveljsko cesto; v skupni dolžini 1.337 metrov.

Avtocestni priključek Celje – vzhod (Ljubečna) je v skladu z državnim lokacijskim načrtom zasnovan kot polovična deteljica. Navezava na povezovalno cesto (bodočo regionalno cesto) proti Celju (smer jug) in proti naselju Ljubečna je prek trikrakega križišča. Priključne rampe so načrtovane za računsko hitrost 40 km/h.

Mesto Celje ima, po predaji prometu novega avtocestnega priključka, tri priključke na avtocesto A1, poleg Celje vzhod (Ljubečne) še Celje – center (od leta 1976, ko je bila predana prometu dvopasovnica Hoče – Arja vas) ter Celje zahod (Lopata), ki je bi predan prometu julija 2004. 

Sprememba cestninjenja

Nacionalni program je predvidel tudi spremembo cestninjenja in zaprtega v odprt sistem. V ta namen so bile porušene vse cestninske postaje na priključkih razen tiste na priključku Slovenske Konjice in zgrajena čelna postaja Tepanje.