Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Arja vas - Vransko

Dolžina 20,9 km
Gradnja 1995 - 1997

 

Avtocestni odsek Arja vas - Vransko, dolžine 20,9 km, je bil zgrajen med leti 1995 in septembrom 1997, ko je bil predan prometu. Na vzhodu se navezuje na odsek Hoče - Arja vas, na zahodu pa odsek Vransko - Blagovica, in sicer 2,51 km za priključkom Vransko.

Avtocesta poteka najprej po severnem robu nato pa diagonalno prečka Savinjsko dolino. Več kot polovica trase poteka po gričevnatem in gozdnatem terenu. Geološka slika je zelo raznolika, saj je v pretežnem delu sestavljena iz koherentnih zemljin, ki so za gradnjo cestnih nasipov skorajda neuporabne. Področje, kjer poteka trasa avtoceste, je prepredeno tudi s številnimi vodotoki in melioracijskimi jarki.

Odsek Arja vas-Vransko je zgrajen kot štiripasovna avtocesta s po dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki smeri ter z vmesnim ločilnim pasom z betonsko odbojno ograjo. Normalni prečni profil avtoceste znaša 26 m: vozna pasova sta široka po 3,75 m, odstavni pas 2,5 m, robni pas 0,5 m, bankina 1 m in srednji ločilni pas 3 m. Avtocesta Arja vas je projektirana za računsko hitrost 120 km/h, z minimalnim horizontalnim radijem 900 m in maksimalnim vzdolžnim nagibom ceste 3 %.

Na trasi avtoceste je skupno 70 premostitvenih objektov:

  • 13 podvozov;
  • 16 nadvozov;
  • 14 mostov;
  • 26 manjših premostitvenih objektov razpona do 5 m.

Poleg izgradnje same trase avtoceste in premostitvenih objektov je bilo potrebno zgraditi še čelno cestninsko postajo Vransko z odprtim cestninskim sistemom, ki omogoča regijska promet po avtocesti brez plačevanja cestnin, prestavljena pa je bila tudi železniška proga Celje-Velenje na mestu križanja z avtocesto.

Skupaj so bili zgrajeni 4 priključki (Arja vas, Šempeter, Šentrupert in Vransko), 79 prestavitev - deviacij kategoriziranih cest, pet prestavitev plinovoda in štiri križanja elektroenergetskih vodov. Na 17 lokacijah so bili urejeni telekomunikacijski vodi, zgrajeno je bilo devet križanj s kanalizacijo, 17 križanj z vodovodom, 29 regulacij vodotokov in zaščita podtalnice v skupni dolžini 7,5 km. Poleg tega je bilo rekonstruiranih 31 hmeljskih žičnic, sedem melioracijskih in trije namakalni sistemi.