Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Vransko - Blagovica

Dolžina 16,8 km
Gradnja 1997 - 2002/2005

 

Avtocestni odsek Vransko - Blagovica je eden najzahtevnejših avtocestnih odsekov v Sloveniji, saj dolino z nadmorsko višino do 400 m oklepajo hribi in gore nadmorske višine 700 do 900 m, trasa pa poteka po geološko in geomehansko zelo zahtevnem in raznolikem terenu. Na vzhodu se navezuje na že zgrajeni avtocestni odsek Arja vas - Vransko, na zahodu pa na odsek Blagovica - Šentjakob. Na avtocestno omrežje bo s priključkom na Trojanah povezano tudi Zasavje. Celotna trasa je bila načrtovana tako, da bo najbolj optimalno prevzela regionalni promet, hkrati pa imela tudi funkcijo evropske ceste E 57.

Na vzhodu se trasa avtoceste začne južno od Vranskega ter poteka mimo Ločice, ki jo po vzhodni strani zaobide s predorom Ločica, nato pa v smeri proti zahodu z viaduktom prečka dolino Črnega grabna. Hrib Jasovnik predre s predorom, prečka obstoječi viadukt "Baba" ter se nadaljuje proti Trojanam. Pred Trojanami je zgrajen avtocestni priključek z navezavo na regionalno cesto R2-447 in povezavo proti Zasavju. Proti Šentožboltu poteka trasa po daljšem predoru pod Trojanami, z viaduktom prečka dolino, s predorom zaobide Podmilj in se skozi dolino Koprivnice nadaljuje proti Petelinjeku. Po ponovnem prečkanju doline z viaduktom poteka po južni strani Blagovice, na njenem zahodnem delu prečka obstoječo regionalno cesto ter se spusti na dolinsko dno, kjer se naveže na avtocestni odsek Blagovica - Šentjakob. Odsek je gradbeno razdeljen na dva pododseka:

  • odsek Vransko - Trojane, dolžine 8,6 km, je bil dokončan in predan prometu 28.6.2002;
  • odsek Trojane - Blagovica, dolžina 8,2 km, je bil dokončan in predan prometu 12.8.2005.

vtocestni odsek, dolžine 16,793 km, je zgrajen kot štiripasovna avtocesta s po dvema voznima in odstavnim pasom v vsaki smeri in delno vmesnim ločilnim pasom ter izvennivojskimi prehodi regionalnih in lokalnih cest, poljskih in gozdnih poti. Projektirani normalni prečni profil avtoceste znaša 25 m: štirje vozni pasovi širine 3,5 m, dva odstavna pasova 2,5 m, dva robna pasova ob prehitevalnih pasovih 0,5 m, dve utrjeni bankini 1 m in srednji ločilni pas 3 m.

Vertikalni in horizontalni elementi odseka Vransko–Blagovica so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 100 km/h. Ker poteka avtocesta po hribovitem terenu, je tudi na odsekih med predori projektirana s tehničnimi elementi, ki jih pogojuje računska hitrost 100 km/h. Minimalni horizontalni radij je 700 m, minimalni vertikalni radij pa 30.000 m. Trasa se na najvišji točki vzpne na 485 m nadmorske višine. Maksimalni vzdolžni sklon je 3,1 % na trasi in 2,2 % v predoru.

V območju priključkov je pospeševalni oziroma zaviralni pas, širine 3 m z robnim pasom 0,3 m, v območju maksimalnega vzdolžnega sklona pa je iz smeri Blagovica proti predoru Podmilj zaradi dolgega vzpona na zunanji strani vozišča pas za počasni promet, širine 3 m z robnim pasom 0,3 m namesto odstavnega pasu.

Avtocesta poteka na geološko in geomehansko ter prostorsko zelo zahtevnem terenu (plazovit teren, hudourniki, prečne grape), zaradi česar je v bilo sklopu trase zgrajenih večje število objektov: 

4 dvocevni predori povprečne skupne dolžine 5.850 m:

  • predor Ločica, dolžina desne cevi 745 m, dolžina leve cevi 771 m;
  • predor Jasovnik: dolžina desne cevi 1.633 m, dolžina leve cevi 1.612 m;
  • predor Trojane: dolžina desne cevi 2.840 m, dolžina leve cevi 2.931 m. Desna predorska cev (gledano iz smeri Celja) je bila prebita v začetku oktobra 2003, leva pa marca 2004; 
  • predor Podmilj: dolžina desne cevi 622 m, dolžina leve cevi 613 m;

Enocevni predor na deviaciji regionalne ceste R1-221 Trojane-Izlake:

  • predor v Zideh: dolžina 286 m;

13 viaduktov:

  • viadukt Ločica: dolžina desne polovice 849 m, dolžina leve polovice 869 m;
  • viadukt Jasovnik: dolžina leve polovice 124 m;
  • viadukt Baba: dolžina desne polovice 152 m, dolžina leve polovice 172 m;
  • viadukt Zlokarje: dolžina desne polovice 204 m, dolžina leve polovice 222 m;
  • viadukt Jelševica: dolžina leve polovice 255 m;
  • viadukt Črni mlinar: dolžina desne polovice 264 m, dolžina leve polovice 214 m;
  • viadukt Šentožbolt: dolžina desne polovice 479 m, dolžina leve polovice 527 m;
  • viadukt Log: dolžina desne polovice 161 m, dolžina leve polovice 137 m;
  • viadukt Javorje: dolžina desne polovice 257 m, dolžina leve polovice 225 m;
  • viadukt Petelinjek: dolžina desne polovice 622 m, dolžina leve polovice 635 m. Viadukt je najdaljši premostitveni objekt na celotnem odseku Trojane - Blagovice;
  • viadukt Vranke: dolžina desne polovice 90 m, dolžina leve polovice 90 m;
  • viadukt Blagovica: dolžina desne polovice 448 m, dolžina leve polovice 429 m; 
  • viadukt v Zideh na deviaciji regionalne ceste R1-221 Trojane-Izlake: dolžina 131 m; 

Kot tudi:

  • mostov skupne površine 6.414 m2;
  • 2 nadvoza;
  • 4 podvozi;
  • 24 opornih zidovov skupne dolžine 3.822 m, višine do 12 m, skupne površine 37.000 m2;
  • 4 podpornih zidov skupne dolžine 2.417 m, višine do 12 m, skupne površine 24.000 m2;
  • 11 kamnitih zložb skupne dolžine 1.033 m, skupne površine 4.400 m2.

Na avtocestnem odseku je bilo med drugim potrebno urediti in zgraditi tudi:

  • Deviacije: Avtocesta večkrat prečka obstoječo glavno cesto G1-10 z viadukti, zato je bila potrebna deviacija glavne ceste na območju priključka Trojane. Zgrajenih je bilo približno 13 km deviacij lokalnih cest, gozdnih cest ter dostopnih poti.
  • Regulacije: Od večjih vodotokov sta regulirana potoka Bolska in Radomlja, regulirano pa je bilo tudi večje število manjših potokov in urejeno več hudourniških grap. Skupna dolžina regulacij je okoli 15 km.
  • Komunalne vode: Na območju trase avtoceste, priključka, deviacij in regulacij je bilo potrebno zaščititi, prestaviti ali preurediti plinovod, elektrovode, telekomunikacijske vode in vodovode. Za potrebe avtoceste je bilo potrebno zgraditi še vode za klic v sili, energetske vode za oskrbo predorov ter urediti javno razsvetljavo.
  • Zadrževalnike: Odvodnja meteornih voda je bila speljana v odprte vodotoke preko zadrževalnikov in lovilcev olj.
  • Protihrupne ograje: Vzdolž avtoceste so bile zgrajene protihrupne ograje in nasipi v skupni dolžini 5.077 m. 

 Prospekt Vransko - Blagovica

Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.