Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A1 Šentilj - Srmin

Avtocestna smer severovzhod - zahod je neposredna povezava med slovensko obalo na zahodnem kraku (Koper) in Šentiljem na avstrijski meji na severu, z odcepi proti Sežani (Italija), Novi Gorici (Italija) in Lendavi (Madžarska).

Hkrati ta smer pomeni povezavo s severno Italijo (Škofije, Fernetiči in Vrtojba), severno jadranskimi pristanišči in Panonsko nižino ter Madžarsko (pri Pincah) in Avstrijo (pri Šentilju). Zato je ta avtocestna smer pomembna povezava med državami članicami Evropske unije z vzhodno evropskimi deželami južno od Alp in je del V. evropskega prometnega koridorja (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta), ki je eden od prioritetnejših povezav za centralno in vzhodno Evropo do leta 2010. V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je opredeljena gradnja skupaj 406 km avtocest in hitrih cest na smeri vzhod - zahod.

S predajo prometu 8,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane - Blagovica je od 12. avgusta 2005 v celoti dokončana 230,7 km dolga avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper. Na avtocesti od Šentilja do Kopra je 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi. Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije (skupna dolžina vseh objektov na trasi 76.388 m); najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 m in 2.841 m iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na A1 je Črni Kal s 1065 m dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica.   

Poleg tranzitnega in širše evropskega pomena pa je pomembno tudi dejstvo, da v tej smeri poteka najdaljša notranja povezovalna os Slovenije, ki je za njen bodoči razvoj izrednega pomena. Povezuje pristanišče Koper z notranjostjo naše države, osrednji del Slovenije in njeno prestolnico z drugim največjim državnim centrom Mariborom, tega pa spet naprej s skrajnim severovzhodnim delom Slovenije. Na to os se navezujejo tudi vse ostale slovenske regije.

A1: Blagovica - Šentjakob

Dolžina 20,2 km
Gradnja 1998 - 2003

 

Avtocestni odsek Blagovica-Šentjakob, dolžine 20,2 km, se na vzhodu navezuje na odsek med Vranskim in Blagovico in poteka po razmeroma ozki dolini Črnega grabna, v manjšem delu po severnem, v večjem delu pa po južnem robu doline, kjer se prepleta s strugo Radomlje. Po izstopu iz doline zavije južno od Lukovice, med Vrbo in Imovico, prečka v vkopu Krtinski hrib severno od Krtine, poteka dalje med Dobom in Gorjušo in se nato vkoplje v gričevnat svet vzhodno od Domžal. Kamniško Bistrico prečka južno od Zaboršta ter zavije dalje proti jugu mimo naselij Mačkovci, Študa, Šentpavel, ki jih obide po vzhodni strani. Poteka med naselji Dragomelj in Pšata in se južno od Dragomlja, na meji občin Domžale in Ljubljana, nato se oddalji od obstoječe glavne ceste in se na zahodu naveže na avtocestni odsek Šentjakob-Malence. Celotna trasa je načrtovana tako da bo s petimi priključki (Blagovica, Lukovica, Krtina, Domžale in Študa, ki bo zgrajen naknadno) najbolj optimalno prevzela lokalni promet. Hkrati pa je ta odsek prevzel funkcijo obstoječe glavne ceste.

Odsek je bil predan prometu po posameznih pododsekih:

  • Šentjakob - Krtina, dolžine 8 km, je bil predan prometu 28.8.2001;
  • Krtina - Lukovica (Kompolje), dolžine 6,2 km, je bil dokončan in predan prometu 28.6.2002;
  • Kompolje (Lukovica) - Blagovica, dolžine 6 km, je bil prometu predan 30.6.2003.

Avtocestni odsek, dolg 20,2 km, je zgrajen kot štiripasovna cesta s po dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki smeri ter vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil je širok 26 m: vozna pasova sta široka 3,75 m, odstavni pas 2,5 m, srednji ločilni pas pa je širok 3 m. Ob prehitevalnem pasu je 0,5 m širok robni pas, bankina pa meri 1 m.

Avtocesta poteka po ravninskem terenu in je projektirana za računsko hitrost 120 km/h. Minimalni horizontalni radij je 1.000 m, minimalni vertikalni radij 20.000 m, največji vzdolžni naklon pa je 3,1 %.

Avtocestno traso prečka veliko povezovalnih cest in vodotokov, kar pogojuje izgradnjo več objektov:

  • 22 mostov v skupni dolžini 424,86 m;
  • 15 nadvozov v skupni dolžini 1.658,8 m;
  • 8 podvozov v skupni dolžini 94,3 m;
  • 39 prepustov v skupni dolžini 310 m;
  • viadukt »Mlake« v dolžini 316 m;
  • opornih in podpornih zidov, višjih od 8 m, s skupno površino 3.980 m2;
  • opornih in podpornih zidov, nižjih od 8 m, s skupno površino 2.280 m2. 

Ob izgradnji avtoceste je bilo potrebno zgraditi še:

  • 80 regulacij v skupni dolžini 27 km;
  • 54 prestavitev cest v skupni dolžini 39 km;
  • 52 zemeljskih zadrževalnih bazenov s prostornino pod 200 m3;
  • protihrupne nasipe v skupni dolžini 4,4 km;
  • protihrupne ograje v skupni dolžini 11,7 km;
  • cestninsko postajo Kompolje;
  • obojestransko oskrbno postajo ob priključku Lukovica;
  • vodni zadrževalnik Drtijščica (površina ojezeritve je 29 ha, volumen stalne ojezeritve vode 0,83 milijona m3, volumen vode pri maksimalni gladini 5,9 mio m3, volumen pregrade 242.800 m3, višina pregrade 18 m, 911 m dolg vodni rov s premerom 3,2 m);
  • prestaviti komunalne vode in rekonstruirati meliorizacijske sisteme.

Kasneje sta bili dodatno zgrajeni še cestninski postaji na priključku v Lukovici in Krtini.

 Prospekt Blagovica - Šentjakob

Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.