A2: Ljubljana Šentvid - Ljubljana Koseze

Avtocestni odsek Šentvid - Koseze, dolžine 5,55 km, povezuje gorenjski avtocestni krak z ljubljanskim cestnim obročem in s tem s preostalim avtocestnim sistemom. Z njegovo izgradnjo in predajo prometu 1. julija 2008 je daljinski promet z gorenjskega avtocestnega kraka preusmerjen iz sedanje Celovške ceste na ljubljanski cestni obroč. Tako je Celovška cesta v Ljubljani, ki je danes ena najbolj obremenjenih cest v državi, saj znaša PLDP (povprečni letni dnevni promet) 60.000 vozil dnevno, vsaj delno razbremenjena. 

Dela na odseku AC odseku Šentvid – Koseze (3,7 km) so bila razdeljena na 3 faze:

 Faze gradnje.pdf

Faza I: 

je obsegala dokončanje gradnje trase avtoceste in glavnih predorskih cevi ter izvedbo tistih del, ki omogočajo promet po trasi in glavnih predorskih ceveh, vključno z izvedbo dela obeh priključnih predorskih cevi na Celovško cesto. Prva faza je bila zaključena in predana prometu 30. junija 2008. 

Faza II: 

• 1. etapa: 19. decembra 2009 je bila predana prometu 1. etapa, ki je obsegala izvedbo tistega dela rekonstrukcije Celovške ceste in obeh cevi predora v trasi priključnih ramp, kar vse omogoča vključevanje in izvoz iz predorskih cevi na Celovško cesto v smeri Gorenjske.
• 2. etapa: v drugi etapi, ki bo dokončana predvidoma v letu 2011, bo izvedena še priključna rampa na Celovško cesto v smeri proti Ljubljani ter nadaljnja širitev dela Celovške ceste.

Trasa avtocestnega odseka (razvidno z zgronje situacije) se začne na koncu že zgrajenega avtocestnega odseka Podtabor -Ljubljana Šentvid, konča pa se s priključitvijo na zahodno obvozno avtocesto Ljubljane. Pod Šentviškim hribom avtocesta poteka v predoru, nato v vkopu med bivšo Iskro in Pržanom, prečkala bo Ulico Andreja Bitenca, potok Pržanec, Kamnogoriško in Zapuško cesto ter Draveljsko gmajno. Na območju ostanka ravninskega gozda je zgrajen priključek/razcep Koseze, kjer se ljubljanska severna obvozna cesta priključuje na avtocesto (Karavanke-Podtabor-Ljubljana-Koper). Prečne povezave (Cesta Andreja Bitenca, Kamnogoriška in Podutiška cesta) bodo deviirane (prestavljene), prečkanja avtoceste pa bodo izvedene z nadvozi. V podaljšku Zapuške ceste bo izveden nadhod za pešce in kolesarje.

Odsek je zasnovan kot štiripasovna avtocesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Projektirani normalni prečni profil znaša 28 m, od tega štirje vozni pasovi po 3,75 m, dva odstavna pasova po 2,5 m, srednji ločilni pas 4 m, dva notranja robna pasova po 0,5 m, dva zunanja robna pasova po 0,2 m in dve bankini po 1,30 m.

Na avtocestnem odseku so zgrajeni trije priključki (Koseze, Šentvid in priključek Podutiška), dvocevni tripasovni predor Šentvid dolžine 1047 m desni in 1072 m levi, podaljšana galerija Šentvid nove skupne dolžine 414 m, en nadhod (tisti nad galerijo Šentvid bo začasen), pet nadvozov, trije prepusti ter podhod.

Predor Šentvid

Predor Šentvid je bil sprva predviden kot dvocevni dvopasovni predor brez priključevanja na Celovško cesto v predoru, prek priključnih predorskih cevi, a se je nato zaradi prometno ugodnejšega priključevanja vozil s Celovške ceste na avtocestni odsek Šentvid - Koseze in obratno znova začelo razmišljati o polnem priključku v predoru. Razlogov je bilo več: podatki o novih soseskah (v Stanežičah za ca. 9.000 prebivalcev in Škofovih zavodih za ca. 5.000 prebivalcev) in planiranemu prometu (do leta 2027 je predvideno povečanje prometa za ca. 23.000 voženj dnevno na območju Ljubljana-Šentvid), potreba po zgraditvi čimbolj fleksibilnega cestnega omrežja (da tudi v primeru, da se na eni izmed priključnih točk iz smeri Gorenjske v Ljubljano karkoli zgodi, ne nastane prometni kolaps) in seveda mnoge nove izkušnje pri gradnji predorov, ki so jih sodelujoči pri gradnji avtocest in drugih cest ter objektov v zadnjih letih nabrali.

Glede na rezultate raziskav, pri katerih je sodelovalo pet slovenskih projektantskih podjetij, je bilo odločeno, da je najbolj primerna rešitev izvedba dveh predorskih ramp, priključka v predoru in v nadaljevanju tripasovnega avtocestnega predora. Rešitev s polnim priključkom ocenjena je bila zelo pozitivno. Bistvena prednost take rešitve je prometna razbremenitev Celovške ceste in vzporednic, manjša emisija zaradi prometa, in povečanje kakovosti bivalnega okolja vzdolž Celovške oziroma Prušnikove ter Vodnikove ceste

 Prospekt.pdf

Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.