Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A2 Karavanke - Obrežje

Avtocesta A2 Karavanke - Obrežje povezuje Gorenjsko z osrednjo Slovenijo oziroma glavnim mestom Ljubljano ter poteka naprej v smeri proti jugovzhodu oziroma Dolenjski. Ta smer je povezava iz Avstrije (Karavanški predor) na enem kraku ter s Hrvaško na drugem kraku (mejni prehod Obrežje) in je sestavni del X. evropskega prometnega koridorja oziroma TEN omrežja (TransEuropean Network, transevropsko prometno omrežje). V času izvajanja naj bi bilo predvidoma zgrajenih 113 kilometrov manjkajočih odsekov. 

 

  • Gorenjski avtocestni krak sega pa od predora Karavanke do razcepa Koseze v Ljubljani. Načrtovan je bil v skupni dolžini 69,8 km. Od tega je bilo do leta 2008 že zgrajenih dokončanih in predanih prometu vseh skoraj 70 kilometrov gorenjskega avtocestnega kraka med Karavankami in Ljubljano, z izjemo polovice 2,4 kilometra dolgega vozišča avtoceste med Peračico in Podtaborom. Rekonstrukcija je bila na tem odseku zaradi treh viaduktov tehnično zahtevna, odsek pa je bil predan prometu v letu 2011.
  • Dolenjski avtocestni krak povezuje Ljubljano z Dolenjsko oziroma z mejnim prehodom Obrežje (Hrvaška).  Dolenjski avtocestni krak (Ljubljana (Malence) - Obrežje) je, potem ko je bil dograjen sredi leta 2010, dolg 105 km. 

Krška vas - Obrežje

Dolžina 12,3 km
Gradnja 2002 - 2004

 

Avtocestni odsek Krška vas - Obrežje je najjužnejši avtocestni odsek na dolenjskem kraku, ki se navezuje na avtocestni sistem Hrvaške.

Z gradnjo so izvajalci del začeli oktobra 2002, odsek pa je bil predan prometu 4.11.2004.

Avtocesta se začne na ravninskem območju Krškega polja pri Krški vasi in v nadaljevanju poteka po ravninskem območju do reke Krke, ki jo premosti z mostom, preide na pobočje Šentviške gore, nato poteka na severnem obrobju starega naselja Čatež delno v pokritem vkopu. Z viaduktom premosti regionalno cesto R3-675 in se spusti na Čateško polje, poteka po njem do naselja Prilipe ter dalje v ožini med reko Savo in hribovjem Kležnika in Cirnika mimo naselij Podgračeno in Ribnica. Vzhodno od Ribnice avtocesta znova preide na ravnino med grajskim kompleksom Mokrice ter naselji Jesenice, Obrežje in Nova vas. Odsek se konča v navezavi na mejno ploščad mednarodnega mejnega prehoda Obrežje. Normalni prečni profil avtoceste znaša 26,6 m: srednji ločilni pas je širok 3 m, robna pasova ob prehitevalnem pasu 0,5 m, prehitevalna in vozna pasova po 3,75 m, odstavna pasova 2,5 m, bankini pa 1,3 m.

Arheološka izkopavanja z izjemno pomembnimi najdbami so potekala na štirih lokacijah, skupaj pa je bilo raziskanih enajst najdišč: Col, dva na Čateškem griču, Čatež - sv. Jurij, Čatež - Na vrtih, Jaušina pri Ribnici (kjer je bilo že ob pregledih najdeno veliko najdišče iz časa mlajše kamene in zgodnje bakrene dobe), Mokrice, Obrežje, Obrežje-Draga-Goričko, Ribnica na Dolenjskem, Srednje polje pri Čatežu. Po mnenju arheologov je avtocestni odsek Krška vas - Obrežje arheološko zelo zanimivo območje - prehod prek t.i. Brežiških vrat, za najožji del med Gorjanci in Savo, ki ga je bilo lahko nadzirati in braniti v vseh arheoloških obdobjih in zato območje tega avtocestnega odseka predstavlja eno od najbolj naseljenih področij današnje Slovenije v času prazgodovine in antike.

Na trasi avtoceste, deviacijah in regulacijah je skupaj 29 premostitvenih objektov in sicer:

  • 2 viadukta (Čatež, Prilipe - skupna dolžina 156,30 m);
  • 6 nadvozov (skupna dolžina 459,60);
  • 8 podvozov (skupna dolžina 90 m);
  • Most čez Krko dolžine 115 m;
  • pokriti vkop Čatež (dolžina 105,00 m);
  • 9 ploščatih propustov različnih dimenzij.

Vsi objekti so zasnovani kot armiranobetonske ali prednapete konstrukcije s plitvim oziroma globokim temeljenjem.

Poleg trase avtoceste in premostitvenih objektov je bilo potrebno zgraditi še:

  • izvennivojska priključka Brežice in Obrežje v obliki polovične deteljice;
  • obojestransko počivališče Čatež in Obrežje z bencinskim servisom, restavracijo, parkirišči;
  • 40 deviacij v skupni dolžini 15,50 km;
  • 16 regulacij v skupni dolžini 5,03 km;
  • 10 zemeljskih in 7 armiranobetonskih zadrževanih bazenov in tipskih usedalnikov;
  • klic v sili;
  • protihrupno zaščito v skupni dolžini 5,20 km.

Prestavljeni in prilagojeni so bili tudi energetski in telekomunikacijski vodi v skupni dolžini 26,30 km. 

 Prospekt.pdf

Opomba: Prospekt je narejen na podlagi sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN), zato lahko dejansko stanje odstopa od podatkov v prospektu.

MMP Obrežje

V okviru izgradnje avtoceste do mejne črte z Republiko Hrvaško, ki je na tej točki pisno dogovorjena, je bil zgrajen tudi mednarodni mejni prehod kot največji cestni mejni prehod na zunanji meji Evropske Unije z vsemi potrebnimi službami za prehod blaga in oseb.

V okviru avtoceste je bila zgrajena tudi takoimenovana kamionska cesta, to sta po dva vozna pasova na izstopni in vstopni strani za tovorna vozila, ki na ta način ne ovirajo prehoda meje osebnim vozilom in nemoteno opravijo policijske in carinske ter druge formalnosti. Prav tako je zgrajen priključek »Obrežje terminal«, ki med drugim služi za zavračanje vozil oz. oseb, ki nimajo ustreznih dokumentov za prehod državne meje. Mejni prehod je pričel z obratovanjem 25.12.2003. Sofinancer izgradnje je bilo Ministrstvo za javno upravo, ki je tudi upravljavec mejnega prehoda in drugih površin, ki niso avtocesta.