Ljubljansko vozlišče
Ljubljansko vozlišče
Ljubljansko vozlišče je sistem avtocest in hitre ceste okoli mesta Ljubljane in predstavlja najpomembnejše križanje slovenskega avtocestnega omrežja oziroma njegovih glavnih smeri: avtoceste A1 (Šentilj-Koper) in avtoceste A2 (Karavanke - Obrežje) oziroma štajerskega in primorskega ter gorenjskega in dolenjskega avtocestnega kraka.
Začetki snovanja sistema ljubljanskih obvoznic segajo v šestdeseta leta dvajsetega stoletja, saj je bil sistem v urbanističnih dokumentih prvič omenjen leta 1966. Samo preverjanje načrtovanih rešitev sistema ljubljanskih obvoznic cest in avtocest in njihovo vrednotenje pa je potekalo vse do konca sedemdesetih let. Današnjo podobo je z uresničitvijo koncepta t.i. "U" sistema ljubljanskih obvoznih cest v projektiranih načrtih dobil leta 1979, ko je takratna skupščina mesta Ljubljane sprejela in potrdila ljubljanski avtocestni sistem s spremembo in dopolnitvijo Urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane in dopolnitvijo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Ur.l. SRS, št. 11/79). Po konceptu takoimenovanega "U" sistema ljubljanskih obvoznih cest so zahodna, južna in vzhodna obvoznica hkrati tudi avtocestni odseki, ki se vključujejo v slovenski avtocestni sistem, severna obvozna cesta pa je mestna razbremenilna cesta.
Zahodna avtocestna obvoznica (Koseze - Kozarje) se na severu navezuje na gorenjski avtocestni krak, na primorski avtocestni krak se navezujeta tako zahodna kot tudi južna avtocestna obvoznica (Malence - Kozarje), v Malencah je stičišče južne in vzhodne avtocestne obvoznice ter dolenjskega avtocestnega kraka, na vzhodu Ljubljane pa se vzhodna avtocestna obvoznica (Zadobrova - Malence) navezuje na gorenjski avtocestni krak. Severna obvozna cesta (Zadobrova - Tomačevo - Zadobrova) pa je hitra mestna obvozna cesta, na katero se navezuje tudi štiripasovnica iz smeri Domžal (Trzina, Črnuč). Med letoma 1979 in 1999 se je sistem ljubljanskih obvoznic, takoimenovani “U” cestni sistem, gradil po etapah z različno intenziteto.
Investitor ljubljanskega cestnega obroča je v različnih deležih glede na pomembnost oz. funkcijo ceste v prostoru, Republika Slovenija, preostanek pa mesto Ljubljana. V okviru uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest sta bila zgrajena dva odseka: avtocesta, Zadobrova - Malence, in del hitre ceste, od Zadobrove do Tomačevega.
Najbolj impozanten objekt na ljubljanskem cestnem obroču je nedvomno most čez Ljubljanico na Vzhodni avtocesti, po poševnih zategah poimenovan "harfa".
Zahodna AC obvoznica
| Dolžina | 7,2 km |
| Gradnja | 1979 - 1981 |
Odsek avtoceste Koseze-Kozarje je del sistema ljubljanskih obvoznih cest, ki obkrožajo mesto Ljubljana in hkrati navezujejo posamezne avtocestne krake v avtocestni sistem. Z gradnjo se je pričelo oktobra leta 1979 in je trajala do novembra leta 1981.
Sočasno s tem gradbenim odsekom je bil zgrajen tudi del severne obvoznice, danes hitre ceste na odseku od Celovške ceste do razcepa Koseze. Skupna dolžina zgrajene ceste je bila 7,206 km.
V gosto urbaniziranem področju med Celovško in Podutiško cesto in na Viču je bilo potrebno zagotoviti nemoten in varen promet tudi v času gradnje. Zaradi potrebe gradnje obvoznice je bilo odstranjeno 30 stanovanjskih in drugih objektov. Prvič pri nas je bila uporabljena v srednjem pasu betonska odbojna ograja tipa New Jersey. Izbrani tipi konstrukcij pri objektih so dopuščali maksimalne diferenčne posedke do 2 cm. Na podlagi dodatnih geoloških raziskav sta samo dva objekta ustrezala tem zahtevam in je bilo izvedeno plitvo temeljenje. Razen mostu čez Mali graben, kjer je bilo temeljenje izvedeno z zabitimi prednapetimi piloti dolžine 14 metrov, so bili ostali objekti temeljeni na uvrtanih Benotto pilotih.
Na odsekih Celovška – Koseze in Koseze - Kozarje so bili zgrajeni:
- priključki: Celovška cesta, Vodnikova cesta, Podutiška cesta, Brdo in Vič ter razcep Kozarje;
- 6 mostov v skupni dolžini 203,53 m;
- 8 nadvozov v skupni dolžini 500,68 m;
- 10 podvozov v skupni dolžini 504,2 m;
- viadukt Dolgi most dolžine344,36 m desni in 319,36 m levi;
- 8,5 km deviacij;
- 2,3 km regulacij;
- druge prestavitve in izgradnja komunalne infrastrukture.